PRAZNIKI

Danes pred prazniki hitimo po nakupih in se jezimo, ker je povsod gneča. Marsikdaj zanje porabimo preveč našega dragocenega časa. Včasih ko ni bilo vsega na pretek so priprave na praznike imele poseben čar. Družina se je zbrala in so si razdelili delo. Gospodinje so pospravile po hiši, spekle potico in pripravile še kako drugo dobroto. Moški so postorili kar je bilo potrebno okoli hiš. Vsa družina se je zbrala pri krašenju novoletne smrekice in postavljanju jaslic.

Kmetje so si vedno sami priskrbeli vse dobrote. V ta namen so pred Božičem zaklali prašiča in izdelali salame, klobase, krvavice in podobno.

V današnjih časih so marsikje opustili izdelavo krvavic, čeprav so bile nekdaj zelo cenjene. Recept zanje vejo le še naše stare mame. Z namenom, da se tradicija prenese na mlajše rodove objavljam recept.

Sestavine:
    - prašičja glava
    - kri
    - čebula
    - ajdova moka
    - sol
    - poper
    - meta

Priprava:

Iz prašičje glave in vratu poberemo meso, ga skuhamo in zmeljemo. Prepražimo čebulo in ji prilijemo kri in juho v kateri smo kuhali meso. Primešamo meso in ajdovo moko. Začinimo s soljo, poprom in meto. S to godljo, ki ne sme biti ne preredka ne pregosta, napolnimo čreva in jih zašpilimo. Krvavice pol ure kuhamo na šibkem ognju. Ohlajene pečemo na vroči masti. Hranimo jih na hladnem.

SVEŽA ZELIŠČA POZIMI

Nekatera zelišča na vrtu so počrnela, ko je nanje padla slana, in so postala neuporabna. Da bi imeli sveža čez vso zimo, jih lahko posejemo v lončke in jih postavimo na svetlo oknensko polico. Posejemo jih v prst, ki je bogata z organsko snovjo. Prst mora biti dobro odcedna. Zato na dno lončkov postavimo kamenčke. Redno zalivamo, saj mora biti zemlja vedno vlažna.

V stanovanju dobro uspevajo bazilika, peteršilj, rožmarin, drobnjak, vrtna kreša, majaron in timijan. Zelišča kalimo pri temperaturi 15 - 20°C. Čas kaljenja semen je različen. Najdlje kali peteršilj, navadno tri do štiri tedne. Ostala zelišča kalijo dva do tri tedne. Če so semena starejša, se lahko zgodi, da ne kalijo. Če pa želimo pospešiti kaljenje, semena stresemo na vlažen časopisni papir in jih pustimo stati čez noč.

PASTA ZA PREMAZ IN ŠKROPLJENJE SADNEGA DREVJA

Udeležili smo se delavnice izdelave paste, ki naj bi dala novo energijo našemu sadnemu drevju. Priporočajo, da pasto uporabimo tudi za obnovitev in poživitev starih sadnih dreves.

Pasto pripravimo iz:

10 kg kravjeka 

10 kg gline

2,5 kg bazaltne moke

2,5 kg pepela  

1 l sirotke

Sestavine mešamo 1 uro. Če je zmes pregosta, ji med mešanjem dodamo sirotko. 

Tako pripravljeno pasto redčimo z vodo 1:10. Dobro zmešamo in precedimo. S pripravkom poškropimo deblo in veje sadnega drevja. 

Lahko pa drevo očistimo maha in starega lubja in premažemo s pasto.  

TELETA

V jeseni je čas, da se naredi selekcija živali za nadaljno rejo. Vsako leto nekaj telet prodamo. Tudi letos bodo štiri šla na drugo kmetijo. Išćemo novega rejca.

PREDZIMSKA VRTNA OPRAVILA

Ta teden nas pošteno zebe. Po toplem in deževnem vremenu nas je končno obiskala zima. Prebujamo se v mrzlih jutrih s slano. Na vrtu je potrebno postorit še zadnja letošnja opravila. Če nam je ostalo še kaj zelja, ga hitro poberimo, saj je občutljivo na slano. Ohrovt in por sta neobčutljiva in ju lahko pustimo za sprotno pobiranje. Zimski radič bomo bolje ohranili, če ga pokrijemo z zimsko vrtno kopreno. Če pa imamo prostor, ga presadimo v zaboje in spravimo pod lopo. Vendar se v tem primeru moramo zavedati, da bomo prenesli tudi škodljivce, ki so ostali na vrtu. Pri nas je na zelenjavi kar nekaj majhnih sivih in črnih polžev. Zato bo izjemoma radič ostal na njivi. Priporočljivo je presadit v cvetlične lončke dišavnice, ki jih pogosto uporabljamo. Postavimo jih lahko tudi na okensko polico hladnejšega prostora. Pri nas na ta način ohranjamo peteršilj in drobnjak.

GNOJENJE

Za gnojenje lahko uporabimo doma pripravljen kompost, živalski gnoj ali zeleno gnojenje.

• Kompost pripravimo iz odpadlega listja in odpadlega rastlinskega materiala.
• Živalski gnoj zagotavlja primarne količine hranljivih snovi za rastline in ima ugoden vpliv na strukturo prsti. Uporabimo samo razgrajen živalski gnoj.
• Nekatere rastline (facelija, bela gorjušica, nekatere vrste detelj, ajda) gojimo zato, da jih primešamo zemlji. Rastline za zeleno gnojenje sejemo pozno poleti ali v jeseni. Spomladi jih porežemo in vkopljemo v zemljo.

Preden začnemo gnojiti moramo napraviti sadilni načrt. Kajti vse rastline ne potrebujejo enakih hranil.

Ko smo ustrezno pognojili je potrebno še preorati njivo, da vdelamo hranilne snovi v zemljo.

PRIPRAVA TAL

Z njiv in vrtov smo pobrali večino pridelkov. Zdaj je čas, da odstranimo še stebla plodovk, fižola in neuporabne dele ostalih rastlin in pelvelov. Te stvari damo na kup in sežgemo. Marsikdo bi vprašal zakaj ne damo ostankov na kompost. Letošnja sezona je bila zdravstveno zelo naporna. Če ne sežgemo ostankov, bomo bolezni prenesli v naslednje leto.

Priporočljivo je, da v tem času vsake štiri leta naredimo analizo prsti. Preprost komplet za testiranje prsti dobimo v vrtnarskih centrih, pokažejo nam kislost. Če pa želimo bol natančno analizo, pošljemo vzorce zemlje v laboratorij. Kislost prsti merimo s pH lestvico; pH med 1 in 7 je kisel, pH med 7 in 14 je bazičen, pH 7 pa je nevtralen.

Če so tla preveč kisla jim dodamo apno. Nižanje pH v bazični prst ni praktično. Če pa veste, da je prst bazična, dodate gnojilo, ki vsebuje mikroelemente.

Strukturo prsti izboljšamo tudi z dodajanjem organskih snovi. Vlaknast material razbije glineno prst in vzpodbuja delce prsti, da se držijo skupaj in izboljšajo izsuševanje. V peščeni prsti deluje kot goba, ki vpija in zadržuje vlago. Prisotnost deževnikov v veliki meri izboljša strukturo prsti.    

GOVEDO SE VRAČA 

Naše živali so bile na prostem od konca aprila pa do sredine novembra. Letošnje kar visoke temperature in deževno podnebje so vplivale na dolgo pašno sezono. Zdaj pa trave na pašnikih zmankuje in bo treba živali krmiti s senom in silažo. Pomembno je, da imajo živali vedno na razpolago vodo. 

Za nastilj uporabljamo odpadlo listje, ki ga pograbimo v okolici. Bukovo listje ni primerno za nastilj, ker ne vpija in se dolgo razkraja. Iz mešanice listja in kravjega blata nastane izvrsten gnoj za gnojenje na njivah.

ČESNIK

Česnik je nepogrešljiv v kuhijnji, zelo pomembni pa so tudi njegovi zdravilni učinki. Zdaj prihaja čas za jesensko sajenje česna.
Sadimo ga na lažja do srednje težka tla. Česen potrebuje veliko sonca in odcedna tla. Najprimernejši predposevek česnu so žita, jagode, plodovke, rdeča pesa in korenje. Razmnožujemo ga vegetativno s stroki. Višji pridelek dajo večji stroki. Zato je smiselno ločevati notranje in zunanje stroke. Ker ne prenaša zbite, neprezračene zemlje, ga je smiselno saditi na gredice. Sadimo ga ročno ali strojno. Razdalja med vrstami naj bo 30 cm, v vrsti pa 10 cm. Sadimo ga 7 do 10 cm globoko.

JABOLKA

Pretekli sončen teden smo izkoristili za pobiranje jabolk. Letošnje so lepe in sočne. Nekaj jih bomo shranili za ozimnico,Nekaj jih ponujamo vam - kdor želi jabolka naj se javi na 031 337 514. Tiste, ki so popadale z drevesa pa predelamo v jabolčni sok in kis.

Jabolka najprej zmeljemo in potem stisnemo na manjši stiskalnici. Dobljeni sok še precedimo. Če sok segrejemo na 80°C in prelijemo v steklenice in zapremo, se obdrži veliko časa. Najokusnejši kis pa nastane, če v sod zlijemo jabolčni kis in nanj položimo gobo iz prejšnjga kisanja. Sod postavimo na sobno temperaturo in ga ne povsem zapremo.Tako pustimo nekaj tednov. Čas kisanja je odvisen od tega koliko močan kis bi radi imeli. Potem postavimo sod v hladno klet.

TUDI ŽIVALI SE PRIPRAVLJAJO NA ZIMO

Naše živali te lepe jesenske dneve preživljajo na prostem. Še zadnja jesenska trava jim zagotavlja polnovreden obrok. Dobile so gostejšo dlako, ki jih ščiti pred mrazom.

OREHI

Ko se pogovarjamo o orehih, najprej pomislimo na potice in pecivo. A domači orehi so dobri tudi surovi. Zelo dobro se podajo k jogurtu in medu. 

Orehi so polni hranilnih snovi. Vsebujejo okoli 60% maščob. Poleg teh pa orehi vsebujejo tudi folno kislino, vitamine E in C, kalcij, magnezij, železo, baker, cink.

Kljub slabi letini, pa so letos orehi lepo obrodili. Sušili smo jih pod nadstreškom. Sedaj smo jih shranili v hladen in temen prostor. Jedrca so najbolša, če orehe tremo sproti. Jedrca pa se najbolje obdržijo v hladilniku ali zamrzovalniku.

ZASIPNICE

Zasipnica je kup korenovk pokrit z izolacijsko plastjo slame in zemlje. To je tradicionalen način shranjevanja a v današnjih časih manj uporabljen.

Če nimamo dovolj prostora za shranjevanje korenovk (korenja, repe, rdeče pese, redkve...), lahko naredimo zasipnico na prostem. Na odcednem mestu izkopljemo 1 meter globoko jamo. Obložimo jo z debelo plastjo listja ali slame. Nato vanjo polagamo očiščene, zdrave korene. Kup korenovk naj ne presega tri četrt metra. Obložimo še z eno debelo plastjo slame ali listja in pokrijemo s  15cm debelo plastjo rahlo vlažne zemlje ali peska. Korenovke jemljemo ven ob strani zasipnice in jo nato znova zakrijemo.

ČRNA REDKEV

Ta korenovka je v tradicionalnih vrtovih manj znana. Vendar je ne smemo zanemariti, ker vsebuje antioksidante, vitamine in rudnine. Z njo si pomagamo pri kašlju, presnovo maščobnih oblog, izločanju toksinov... Surovo redkev naribamo in jo pomešamo še s kakšno drugo zelenjavo, (npr. korenjem, fižolom) posolimo in okisamo. 

Poletne setve črne redkve pobiramo v oktobru in novembru. Se bolje skladiščijo kot tiste, ki smo jih sejali spomladi. Skladiščimo jo v vlažnem pesku ali šoti, v hladnih lopah ali garažah. Pravilno shranjene se obdržijo do pomladi.

REPA

Repa krepi odpornost in koristi prebavi. Zaradi velike vsebnosti vitamina C, ki se s kisanjem dodatno poveča, je še posebno dobrodošla v jesenskih in zimskih mesecih, ko primanjkuje drugih vrst zelenjave. Na naši kmetiji je lepo obrodila. Kdor bi jo rad poskusil naj nas pokliče na 031 337 514.  

Pobiramo jo v oktobru in novembru. Shranjujenmo jo v vlažnem pseku ali šoti, v hladnih prostorih. 

Repa je najbolša, če jo skisamo. Lepo sočno repo obrežemo, umijemo, olupimo in zribamo. V posodo postavljamo plast repe in sol. Soli naj bo 1% količine repe. Ne smemo je preveč tlačiti, ker postane mehka. Pokrijemo jo s prtičem ožetim v slani vodi in obtežimo, tako, da repnica stopi čez pokrov. Kisamo jo na sobni temperaturi.
Lahko kisamo tudi celo repo. Prav tako jo obrežemo in umijemo, lupiti je ni treba. Postavimo jo v posodo in jo zalijemo s slano vodo. Lahko jo kisamo med plastmi vinskih tropin, med katerimi se repa dobro skisa in dobi prijeten okus. V vsakem primeru kisamo na sobni temperaturi.

RDEČA PESA

Rdeča pesa je bogata z zdravilnimi sestavinami kot so rutin, bioflavonid in betain. Pomaga, da se hitreje znebimo prehlada. Sok rdeče pese izboljša kri.

Rdeča pesa je vsestransko uporabna. Užitna sta koren in listje. Liste pobiramo mlade in jih dušimo. Shranjeni v vrečki v hladilniku se obdržijo do 10 dni. Korene poberemo preden pade prva slana. Za obdobje 2-3 tednov jih lahko hranimo v hladilniku. Za daljšo hrambo jih zložimo v posode z vlažnim peskom ali šoto, ki jih postavimo v hladno lopo ali garažo. Vendar ne sme zmrzniti. Dobro je manjše korene porabiti prej, ker se ne ohranijo tako dolgo kot veliki. 

BUČE ZA ZIMO

Zimske buče so različnih barv, oblik ter okusov in se odlično skladiščijo. Če so pravilno skladiščene jih jemo lahko še marca. Iz njih pripravljamo juhe, prikuhe, glavne jedi pa tudi sladice.

Zaradi obilnega deževja so letos zelo lepo uspevale. Zdaj jih moramo še pobrati. Ko so zrele izgubijo nekaj sijaja. Lupina mora biti dovol čvrsta, da zdrći lahek pritisk z nohtom. Pobrati jih moramo pred prvo slano oziroma preden se temperatura spusti pod 4°C. Plodove odrežemo tako, da se jih drži še 5 cm dolg pecelj. Če se ta odlomi lahko bušo napade gniloba. Pobiramo jih v suhem in sončnem vremenu.

Včasih so buče shranjevali na skednje med seno. A novejše tehnologije so prispevale k temu, da je večina sena sedaj v balah, kar pa ne pride v poštev. Za shranjevanje moramo poiskati hladen (med 10 in 15°C) prostor, vlažnost pa naj bo okoli 60%. Da bi se buče dlje obdrćale jih lahko premažemo z 10% raztopino belila.

ZELJE

Zelje je v kulinariki zelo prilljubljeno. Največkrat uporabljano kislega za pripravo enolončnic in prikuh.

Ko ima zelje čvrste glave, ga lahko začnemo pobirat. Pobiramo ga zjutraj, ko je vsebnost sladkorjev v zelju najvišja, kar mu da najboljši okus. Oblomimo mu le umazane liste. Glave shranimo v hladnem zračnem prostoru, kjer se obdržijo dober mesec.

Za kisanje vzamemo primerno težke, čvrste glave. Zribamo jih in polagamo v posodo plast za plastjo. Vsako plast posolimo in potlačimo. Soli naj bo le 1%. Ko posodo napolnimo jo pokrijemo s prtićkom ožetim v slani vodi. Nanj položimo pokrov in obtežimo. Sok mora stopiti čez pokrov. Kisamo na sobni temperaturi, Vsak dan odstranjujemo smetanasto prevleko kvasic, ki se naredi na vrhu vode. Kisanje traja približno tri tedne. Če ćelimo bol kislo zelje, ga kisamo dlje. Potem ga postavimo v hladnejšo klet, da zaustavimo kisanje ali pa ga konzerviramo. 

POR

Por je zelo hvaležna rastlina in je široko uporaben. Najbol nam pride prav od pozne jeseni do zgodnje pomladi, ko nimamo veliko sveže zelenjave. Saj ga lahko pobiramo sproti.

Škodljivec na poru je porova zavrtalka. Prepoznamo jo po rumrnkasto rjavi barvi. Podobna je hišni muhi, le da je nekoliko manjša. Na steblu zaleže jajčeca. Iz njih se razvije ličinkka, ki dela rove po steblu. Prav temu moramo posvetiti veliko pozornosti v septembru in oktobru. Najbolje je, da por pokrijemo z belo vrtno tkanino, ki jo napnemo čez loke, da por ne poleže. Če pa smo že prepozni in je por že napaden, ga poškropimo z ohlajenim rabarbarinim prevretkom.

GOVEJE MESO

Jesen je potrkala na vrata. Na naši kmetiji je v navadi, da ta čas odpeljemo kako žival v klavnico. Ker nam da več mesa kot ga mi potrebujemo, ga nekaj prodamo na domu.

Letos smo se odločili, da nam da kvalitetno meso dobre dve leti star bik. Hranjen je bil s senom, v poletnem času pa je pasel travo na bližnjih pašnikih. Odraščal je v mirnem okolju in popolnoma brez stresa.

Dragi bralci, če bi radi okušali dobro meso, se mi javite. Naročila zbiramo en teden po objavi tega prispevka.

  

FIŽOL

Letos je slaba letina nizkih sort fižola. Lepo je cvetel in delal stroke. A stroki so se dotikali vlažne zemlje in segnili, še preden so dozoreli. Visoke sotre fižola so bolje obrodile. Zaradi prevelike vlage so tu pa tam odpadali cvetovi. Sedaj pa najdemo kar nekaj razobličenih strokov s po enim ali dvema zrnoma.

Zgodnje in srednje sorte smo že pobrali in smo kar zadovolni s pridelkom, V naslednjem tednu bomo obirali še zadnjo pozno sorto. Pobrane stroke sušimo na soncu. Ko jih oluščimo, zrnje zopet postavimo na sonce za nekaj dni. Ker je letos malo sončnih dni sušimo pri zidanem štedilniku na trdo gorivo. Preden ga shranimo ga postavimo vsaj za 4 dni v zamrzovalnik. Če fižol dobro premrzne ga ne napadjo molji. Enako naredimo tudi z zrnjem, ki ga bomo hranili za seme. 

NAGRADA ZA KROMPIR

Letos je v občini Kanal potekalo ocenjevanje krompirja. Med vsemi prispelimi krompirji je naš zasedel tretje mesto. 

Vsi, ki radi jeste ekološki krompir, se oglasite. Na zalogi ga je še veliko.

SHRANJEVANJE ČESNA IN ČEBULE

Česen in čebula sta bila pobrana v juliju. Ob izkopu smo ga na hitro posušili na njivi. Potem smo ga otrebili in zložili v gajbice. Postavili smo jih pod nadstrešek, kjer je velika pretočnost zraka. Tam se nam je do konca posušil. S takim načinom sušenja zaustavimo razvoj bolezni, ki jih letos ne manjka. Sedaj je čas, da pridelek še enkrat pregledamo in sortiramo. Ves česen, pri katerem kakšen strok trohni odstranite in porabite prej. Pri čebuli pozorno preglejte del kjer je izraščalo steblo. Tam začne najprej gniti. Potem ju shranimo v suh in hladen prostor. Za česen je značilno, da se lepo obdrži pri temperaturi okoli 0°. Lahko tudi enkrat zmrzne. V pretoplem prostoru začneta čebula in česen hitro odganjati, v vlažnem prostoru, pa hitrje gniti.

Za česen, ki ga nameravamo imeti za seme, priporočam razkuževanje. Stroke za 10 minut pomočimo v pripravek iz lisov hrena ali pripravek iz sode biikarbone.

JESENSKE SOLATNICE

V avgustu smo na prosto sejali jesensko solato in redič. Vznik je bil hiter in rastline lepo napredujejo v teh vlažnih dneh. Če se dotikajo jih je potrebno čimprej redčiti. Drugače so manj odporne na bolezni in gnitje. Najpogostejše bolezni solatnic so pegavost in plesen. Do bolezni pride tudi zaradi pomankanja kalcija v listih. Temu se izognemo, če enkrat tedensko rastline zalivamo s pripravki iz mleka ali rmana, preslice, bezgovih listov, kamilice, listov čebulnic. 

Gosto nasajene rastline populimo in jin nasadimo na drugo gredo. Razmak med rastlinami naj bo 30 cm. Tla pred sajenjem samo prekopljemo in ne dodajamo humusnih gnojil. Rastline zalijemo s pripravki na osnovi kalcija.

Na vrtovih nam letos povzročajo veliko težav polži. Mi jih pobiramo in dajemo v slanico - enostavno in ekološko. 

RDEČI SLADKI SADEŽI

Jagode so najbol pogosti sadeži v naših vrtovih. Zaradi njihovega sladkega okusa so najbol priljubljene med otroci. Pa še enostavne so za vzgojo. Zdaj je čas, da jih sadimo in presajamo. Sadike, ki so starejše od treh let, izgubljajo moč in slabše rodijo.
Sadike smo vzgojili sami. Iz matičnih sadik so v avgustu izraščale živice, na njih pa male sadike. Pustili smo, da so se ukoreninile. Sedaj imajo že lepo razvit koreninski sistem in jih lahko ločimo od matične sadike. Živice smo potrgali in sadike izkopali.

Gredico smo prekopali in pognojili z domačim preperelim hlevskim gnojem. Sadike smo posadili na sončno mesto.  Razmak med rastlinami je 45 cm. Paziti moramo, da sadike ne posadimo pregloboko. V zemljo jo damo do koreninskega vratu. Glavni brst mora ostati nad zemljo, sicer lahko segnije.

KORENJE

Korenje je doma v večini vrtov. Ima sladek okus in je vse stransko uporaben v kulinariki. Poleg tega pa vsebuje veliko betakarotena in je pomemben antioksidant.

Letos je zaradi obilice dežja in hladnih temperatur dezorel veliko prej. Korenje, ki smo ga sejali maja, ponavadi pobiramo oktobra. Ampak letos ga je potrebno pobrati že sedaj. Njegovi listi rjavijo in se sušijo. Če ga pustimo preveč časa v zemlji nam lahko segnije v tem dežju. Pri pobiranju si pomagamo z vilami. Ko ga izruvamo, ga pustimo nekaj ur na soncu, da se posuši. Potem mu porežemo liste in zložimo v gajbice. Če hočemo korenje skladiščiti dalj časa, ga zasujemo z mivko in postavimo v hladno klet.

KOKOŠNJAK

Vsak dan razveselim naše živali v kokošnjaku s svežim redićem. Ker je obilo deževja raste zelo hitro in je zelo sočen. V njem bivajo kokoši, purani in petelin. Zelo lepo se razumejo. Petelin pa je glavni in postavlja pravila.

Ko me perjad zagleda, da se jim približujem hitro priteče do ograje. Petelin z njegovim glasnim oglašanjem pokliče vse kokoši. Če pa se mu purani preveč približajo jih kar odžene proč.

  

Ko kokoši začnejo obedovati, petelin skrbi, da se purani ne približajo preveč kupu rediča. Šele ko so kokoši site lahko purani pričnejo s prehranjevanjm. Še dobro, da so kokoši izbirčne in pojedo malo zelenjave. Tako pustijo svojim sostanovalcem kar zajeten kup.

.

POLETJE Z JESENSKIMI TEMPERATURAMI

Ali je to sploh poletje se vprašam zjutraj ko se odpravljam ven in išćem dolgo majco. Koledearsko poletje se je prelevilo v pravo jesen s pogostimi plohami in temperaturami med 10 in 20°C. To slabo vpliva tudi na toploljubo zelenjavo. 

Letošnja letina paradižnika je katastrofalna. V našem rastlinjaku je preživelo le nekaj sadik pelatov. Ostale sorte pa je napadla paradižnikova plesen. Bolne sadike je najbolje izruvati in zažgati. Preživeli paradižniki so imeli na listih črne pege. Potrgali smo jih, da se ne bi bolezen širila po rastlini.

Jajčevci so lepi zeleni, rastejo zelo počasi. V deževnem vremenu jim cvetni nastavki odpadajo. Le malo cvetov se opraši in obrodi. Letos se tudi jajčevcev ne bomo najedli.

Kumare so zelo lepo rodile. V zadnjih dneh ko se je temperatura ponoči spustila do 10°C so se začeli sušiti listi. Vitalni so le še vršićki. Število plodov se je prepolovilo.

Paprika pa preseneča. Glede na vso ostalo tploljubo zelenjavo najbolje prestaja to muhasto poletje. Res je, da je obrodila malo kasneje. Plodovi so lepi in polnega okusa. Do sedaj ni imela nobene bolezni in škodljivcev.

Vsem, ki imate na vrtu rastline, ki so zgoraj naštete svetujem, da jih zalijete s pripravkom iz alg in poškropite s presličnim čajem. Alge pomagajo rastlinam pri krepitvi korenin. Če ima rastlina dobro razvit koreninski sistem, je bol odporna. Njivska preslica ščiti rastline pred plesnijo. Preslico lahko naberete sami. Raste na močvirjih in ob vodi.  

NOVO ŽIVLJENJE

Pred tremi dnevi nas je razveselila še ena krava. Kar sama je na pašniku skotila lepo teličko. Prve dva dni jo je skrivala v grmovju, da je ne bi dobila kaka divjad za pod zob. Sedaj ko je malo zrasla nagajivo skače po travniku.

KROMPIR

Letošnja klima je ugodno vplivala na pridelavo krompirja. Zaradi obilnega dežja ga je v juliju napadla krompirjeva plesen in smo ga morali hitro pokositi. Temu je sledilo tudi zgodnje pobiranje. Med pobiranjem smo bili presenečeni nad velikostjo krompirjev - večina je lepih velikih zdravih gomoljev. Najbol posebni se predstavljajo tukaj...