IZPOSTAVIMO SEMENA UGODNIM IMPULZOM V ČASU SVETIH NOČI

Domača semena so se lepo posušila, Skrbno jih očistimo in ločimo slabša od dobrih. Dobra semena spravimo v steklene kozarce ali glinene posode. Med 24 decembrom in 6 januarjem jih izpostavimo mrazu in zemlji. V ta namen smo skopali primerno jamo. Vanjo bomo položili posode s semeni. Jamo bomo pokrili s slamo ali lesom in zemljo. Med tem časom dobijo semena impulze, ki so pomembni za razvoj rastlin.

TELETA

Na pašnikih je zmanjkalo trave. Zato so se naše živali vrnile v hlev. Sedaj je čas za selekcijo in oddajo živali.  

Tri teleta, približno pol leta stara, iščejo nove lastnike. Dva sta bikca, ena je jenica. Cena je po dogovoru. 

SADNO DREVJE

Velikokrat se zgodi, da nam divjad poškoduje mlada drevesa. Če nam jih polomi ali obgloda, je bil ves naš trud zaman. Saj taka drevesa ne bodo več rasla. Zato jih moramo zaščitit. Najbol učinkovita zaščita je žična ograj. Dokler so drevesa majhna, lahko vanjo ovijemo vsako posebej.

Druge varante so še, da obesimo goveji loj ali človeške lase v neposredni bližini drevesa. Lahko pa jih premažemo z mešanico apna, vode in govejega gnoja.

ŠPARGLJI V JESENI

Spomladi smo na gredico prvič posadili šparglje. Čez poletje so lepo zrasli. Vsak grmiček je pognal po 4-5 stebel. Ob slabem vremenu in nižjih temperaturah so začeli veneti. Grmičke porežemo. Enoletne korenine špargljev so pri vrhu in bi čez zimo lagko zmrznile. Zato gredico zasujemo z zemljo.

 

GRMOVNICE IN TRAJNICE

Še je čas, da obrežemo naše grmovnice. Malinam porežemo vse olesenele in slabe poganjke. Če so pregoste jih redčimo. Odrezane poganjke lahko podtaknemo. Če še nismo obrezali ribeza, kosmulje, lahko to storimo zdaj. Izrezujemo le starejše veje. 

Čas je za presajanje vseh grmovnic. Pognojimo jih s kompostom ali gnojem.

Trajne začimbnice (npr.: lovor, majaron, zajbel, sivka) lahko presajamo ali delimo. Tudi tem namenimo nekaj organskega gnojila. 

V jeseni ne gnojimo s mineralnimi gnojili, ker se hitro razgradijo. Hranilne snovi bi se izprale v globje plasti zemlje in jih rastline ne bi počrpale v celoti.

OPRAVILA NA NJIVAH

Sončno vreme marsikoga zvleče v naravo. Veliko dela je tudi na naših njivah. Potrebno je pospraviti stebla plodovk. Najbolje jih je sežgati. Če jih damo na kompost, se lahko prenesejo bolezni. Najbol trdovrata je paradižnikova plesen.
Vse pogostejše so jutranje slane. Poberemo brokoli in zelje, spravimo buče pod streho. Te rastline slabo prenašajo zmrzal in slano. Jesenske solate in radiče, špinačo, rukolo prekrijemo s kopreno. Ob vlažnem vremenu moramo paziti na polže, ki se zelo radi zadržujejo pod kopreno.
Prazne njive pognojimo in preorjemo. Zemlja bo rahlejša, če preorana zmrzne.

TOKRATNA PONUDBA NAŠE KMETIJE

ZAČIMBE ZA ZIMO

Začimbe, ki jih največkrat uporabljamo v kuhinji, je dobro imeti vedno sveže pri roki. Zato jih lahko izkopljemo na vrtu in posadimo v cvetlične lončke. Ko jih postavimo na okensko polico, moramo biti pozorni na škodljivce. Presajene rastline zelo rade napadejo uši. Slednjim se izognemo, če rastline ne zalivamo preveč in z rednim prezračevanjem prostora.

Veliko manj problematične so rastline, ki jih na novo posejemo v cvetlične lončke. Ponavadi hitro kalijo, še posebno, če imamo kvalitetna domača semena. Potrebno jih je zmerno zalivati. Potrebujejo zmerno toplo in sončno okensko polico. Kuhinja in dnevna sta manj primerna prostora, ker sta največkrat pretopla. Če imamo v prostoru presuh zrak, rastline popršimo z vodo.

V cvetličnih lončkih dobro uspevajo peteršilj, drobnjak, bazilika, timijan, melisa, žajbelj, rožmarin...

PONUDBA GOVEJEGA MESA

Na naši kmetiji bomo v konec septembra imeli na razpolago dobro goveje meso od živali, ki je v preteklih poletnih mesecih preživela na bližnjih travnikih. Nudimo vam pakete mesa, ki vsebujejo sorazmerni delež mletega mesa, zrezkov, juhe, mesa za golaž. Cena kilograma mesa v paketu je 6,50€. Upoštevamo tudi individualne želje strank. Najave za odkup zbiramo do 23.9. Bodi hiter, preden  zmankajo zaloge in pokliči na 031 337 514 ali piši na vksenja@hotmail.com.

PRESAJANJE ZELENJAVE

Jesenski redič je oblikoval nekaj listov. Če smo ga pregosto posejali je sedaj čas, da ga presadimo. Pred puljenjem gredico močno zalijemo. Tako se nam ne bodo trgale korenine. Pregoste sadike izpulimo, jim porežemo liste in posadimo na novo mesto. Presajence ponovno zalijemo.

V tem času presajamo por, ki ga bomo obirali čez zimo ali zgodaj spomladi. V septembru in oktobru se pojavlja porova muha. Zato svetujem por pokriti z vrtno kopreno. Lahko pa ob gredici zasadimo žametnice, ki porovo muho odganjajo.

Mlade sadike jagod presadimo na novo gredico. Zavedati se moramo, da sadika jagode lepo rodi le 2 - 3 leta. Zato je pogosto menjavanje sadik nuja. Jagode dobro uspevajo do 4 leta na eni gredici. Največ mladih sadik požene iz enoletnih sadik. Starejše sadike poženejo le po eno ali nobeno mlado sadiko. Lahko pa jim potrgamo cvetove z namenom, da zmanjšamo rodnost in jo prisilimo v oblikovanje mlade sadike.

ŠKODLJIVCI V SADOVNJAKU IN NA VRTU

V tem času dozorevajo naši, hruške, slive, jabolke, orehi, lešniki... Če ne zavarujemo ali hitro poberemo plodov, bomo ostali brez njih. Najprej jih napadejo ose. Te začnejo grizti nezrele plodove, ki potem segnijejo. Pripravimo pasti iz plastenk. Zgornji del plastenke odrežemo. V spodnji del pa nalijemo sladko tekočino ali vodo in nagnito sadje. V spodnji del plastenke postavimo zgornji del z vratom navzdol (kot je prikazano na sliki). Past obesimo na drevo. Število pasti prilagodimo velikosti drevesa. Vanje se bodo ujele tudi muhe in vinske mušice. Zrelo sadje imajo radi tudi ptiči. Ti napadajo tudi lešnike in orehe. Marsikdaj v boju proti njim ne pomaga niti klopotec. Če želimo obvarovat sadje, moramo drevesa skrbno oviti v mrežo. 

Koruza lepo oblikuje storže. Mlečni storži so prava poslastica za ptiče. Za obvarovanje koruze uporabimo velike plastenke (1,5l). Prerežemo jo na pol. Spodnji polovici naredimo dve majhni luknji. Plastenke poveznemo na storže. Pustimo jih na koruzi do začetka obiranja.

Veliko problemov še vedno povzročajo polži. Po vsakem dežju prilezejo vsi na zelenjavo. Veliko jih je tudi na travnikih in  v sadovnjakih. Nikar jih ne solimo, ker lahko uničimo prst. Če nimamo časa posežemo po feramolu. Zelo učinkovito pa je pobiranje. Pripravimo posodo z vodo, ki smo ji dodali malo soli in kis. Pobiramo jih zgodaj zjutraj ali zvečer. Če pa je deževno in oblačno, so aktivni tudi po dnevi. Pri pobiranju nimajo časa v zemljo spustit jajčeca. Če pa pojejo strup, v tem 

času, ko se borijo za preživetje odložijo jajčeca. Priporočam, da oba postopka ponavljate na dva do tri tedne.

OBIRANJE FIŽOLA

Marsikdo jamra, da letos nima fižola. To je posledica sušnih obdobij. Fižol potrebuje vlago ob cvetenju in rasti strokov. Zahvaljujoč neomejeni rabi vode iz akumulacijskega jezera, je naš pridelek zelo dober. Zgodnje sorte fižola zelo lepo zorijo in jih že obiramo. Ostalim sortam bo dež v tem tednu dobro del in bo pridelek lepši. 

Suhe stroke fižola je najbolje obirati ko so še malo rosni. Če so preveč suhi, se ob prijemu drobijo in lahko se izgubi veliko zrnja. Stroke izpostavimo soncu za kak dan, da se lažje luščijo. Oluščen fižol sušimo nekaj dni, potem ga postavimo v zmrzovalnik za štiri dni. S tem propadejo vsi zajedalci s suhega fižola. Potem ga shranimo v suh prostor. Dobro se obnese, če suh fižol shranimo v steklenih kozarcih ali v vrežkah za živila. Zrnje, ki ga odberemo za seme, tudi zamrznimo. Njegova kalitev bo boljša.

SEMENA SOLATNIC

Marsikatera solatnica ne mara vročih poletnih dni. Mednje sadajo nekatere vrste solat in radičev, rukola, blitva, pa še katera bi se našla. Lahko jih pogosto režemo, a bodo vseeno pognale cvet. Če jih pustimo se bodo razvila semena. Od naštetih najhitreje semeni solata. Vendar na enem steblu ne dozorijo vsa semena naenkrat. Zato jih moramo postopoma pobirat, drugače se osejejo. Če pa imamo v vrtu prostor, lahko preizkusimo kaljivost semen. Nekaj semen posejemo in jih v sušnem vremenu obilno zalijemo. Potem pa zalivamo po potrebi. Če smo pravilno vzgijili semena, bomo v jesenskih mesecih jedli sveže solatnice.

Zgodaj zjutraj poberemo dele rastlin s semeni (Če jih pobiramo v rosi se ne bodo osula). Potem jih zložimo na časopisni papir in sušimo. Čez kakšen dan rastline zmencamo, da odpadejo semena. Potem spihamo neuporabne delce, tako da ostanejo čista semena. Lahko jih še malo sušimo na soncu. Potem jih spravimo v papirnati vrečki v hladnem in temnem prostoru. Čez zimo jih izpostavimo mrazu, da postanejo odporna.

OSKRBA KROMPIRJA

Krompir je odcvetel, njegovi listi so začeli rumeneti. To je znak, da dozoreva. Takoj ko opazimo, da spodnji listi rumenijo, ga pokosimo. Če pustimo stebla rasti, se lahko gniloba in bolezni prenesejo na gomolje. Nekajkrat sem od vrtičkarjev slišala, da krompirja niso pokosili in so ob kopanju pobrali veliko gnilih gomoljev. Krompirjevco nato pograbimo in jo lahko damo na kompost. Vendar pa zaradi možnosti prenosa bolezni priporočam, da jo sežgete. Gomolji naj po košnji ostanejo še nekaj dni v zemlji, da se jim koža utrdi. Ko ga izkopljemo ga spravimo v hladno klet. Čez kak mesec ga skrbno pregledamo in odstranimo nagnite ali bolne gomolje. Če opazimo, da se nam je v kleti povečala gniloba, krompir posujemo z apnom. To bo zaustavilo širitev gnilobe. Ob uporabi pa krompir dobro operemo.

OBREZOVANJE SADNEGA DREVJA IN GRMIČKOV

V preteklih dneh je padlo nekaj dežja in se je ozračje ohladilo. Čas je za letno rez sadnega drevja in grmičkov.
V tem času redčimo pregoste krošnje češenj in višenj. Rane se v poletenem času manj solzijo kot v času zimske rezi. Večje premažemo s cepilno smolo.
Na cepljenemu (mladem) drevju požene veliko poganjkov iz podlage. Te odstranjujemo v tem času.
Iz grmov ribeza in kosmulje porežemo veje starejše od treh let. Tako bo grm pognal več mladega lesa, na katerem bo rodil lepše plodove v naslednjem letu.

V malinjaku odstranimo vse olesenele dele rastlin. Mladi poganjki bodo tako dobili več zraka in svetlobe.

POLETNA SETEV

Po spravilu prvih pridelkov (graha, čebule. česna, zgoden krompir...) lahko gredice spet zapolnimo. Nanje lahko posejemo jesenski radič, por, černo redkev, repo...

Ko smo pobrali pridelke, gredice le plitko prekopljemo. Če smo spomladi zemlji dodali organska gnojila jih sedaj ni potrebno, saj rastline niso vseh porabile. V sušnem vremenu je pomembno, da po setvi gredice obilno zalijemo. V večini primerov zelenjadnice zelo hitro kalijo v tem toplem vremenu. Mlade rastline pa moramo redno zalivati, če ni dežja. Lahko jih zalijemo tudi z zeliščno gnojevko. Zalivati moramo vedno v hladu (pozno zvečer ali zgodaj zjutraj). Voda pa naj ima takšno temperaturo kot jo ima zrak. Rastline ni priporočljivo zalivati z zelo mrzlo vodo. Pozorni moramo biti na polže. Tem so mlade rastline zelo ušeč.

SPRAVILO ČESNA IN ČEBULE

Česen in čebula sta dozorela in ju je treba pospraviti. Paziti moramo, da ju izkopljemo v suhem vremenu. Prvi dan naj izkopano ostane kar na vrtu na soncu. Naslednji dan ju otrebimo zemlje in mu odrežemo korenine. Že takoj ločimo popolnoma zdrave rastline od bolnih in poškodovanih. Nato ga spravimo pod nadstrešek ali v zračen prostor. Pustimo, da se stebla popolno posušijo. Nato jih povežemo v kite. Lahko pa stebla odrežemo in čebulčke damo v zabojčke. Česen in čebulo postavimo v hladen temen prostor. Česen se najbolje ohrani v zelo mrzli kleti. Tudi, če pozimi zmrzne za par dni, mu ne bo nič škodilo.

POBIRALCI POLŽEV

Čeprav je letos več sončnih dni kot lani, je veliko polžev. Lansko mokro leto je bilo odlično za razvoj polžev. V zemlji je ostalo veliko polžjih jajčec, ki lahko preživijo tudi pet let, če nimajo ustreznih pogojev za razvoj.

Na mnogih kmetijah se zaradi tega problema pojavljajo race. Tudi mi smo jih nabavili. Hranimo jih podobno kot kokoši. Med prehranjevanjem popijejo veliko vode. Rade imajo večjo posodo z vodo, da se občasno namakajo.

Race, ki so bile valjene v valilnici, se ne znajo past. Zato jih je potrebno zjutraj in zvečer sprehajat. Najprej so vse plašne in zbegane. Po nekaj dneh začnejo iskat hrano. Zelo rade imajo cvetove trav, tropotca. Nekatere lovijo tudi mušice in kobilice, zelo dobro jim gre pobiranje polžev.

  

ZELIŠČNA GNOJEVKA

Namesto mineralnih gnojil za dognojevanje lahko uporabimo domačo zeliščno gnojevko.
Pripravimo jo iz 1kg svežih zelišč in 10l deževnice ali postane vode. Zelišča in vodo damo v lesen ali plastičen sod. Pokrijemo z mrežo in pustimo 2-3 tedne. Vsak dan premešamo, da pospešimo vrenje. Ko potemni in se neha peniti, jo precedimo in shranimo v hladen temen prostor. Gnojevko redčimo 1:10, za občutljive rastline 1:20. Zalivamo ob oblačnem vremenu ali pa morajo biti rastline prej zalite. Uporabimo jo največ tri krat v sezoni. Gnojevka krepi rastline in pospešuje rast.

PARADIŽNIK

Rastline v sadovnjakih, poljih in na vrtovih so se napojile v zadnjih deževnih dneh. Verjetno bomo sedaj posvetili največ pozornosti paradižniku zaradi slabih izkušenj v lanskem letu. Če želimo imeti lep pridelek, moramo enkrat tedensko oblamljat vršičke. Iz njih lahko naredimo škropivo, ki krepi rastline in jih obvaruje pred škodljivci. 10dag svežih vršičkov namakamo 24 ur v 10l vode. Precedimo in dodamo 1l surovega mleka. Z nastalo tekočino poškropimo lahko tudi vso zelenjavo.
Proti plesni škropimo s čajem iz preslice.
Ob steblih posujemo in vdelamo v tla lesni pepel. Lesni pepel je dobro gnojilo, ker vsebuje veliko fosforja, kalija in kalcija ter mnogo drugih mikroelementov kot so jod, bor, baker, cink in drugi. Pepel krepi rastline in vpliva na odpornost proti boleznim in škodljivcem.

DELO V SADOVNJAKU

V juniju je skrajni čas, da pokosimo okoli našega sadnega drevja. Če trava še ne semeni, lahko z njo prekrijemo kompostni kup. Lahko pa travo pod drevesi zmulčimo.

Češnje smo že skoraj obrali. Sedaj zorijo ribezi in borovnice. Slive, hruške in jablane oblikujejo plodove. Po prvem pregledu bo letošnja letina jesenskega sadja slabša od lanske. Vzrok za to lahko pripisujemo tudi muhastemu vremenu v času cvetenja.

Kaj lahko postorimo, da bo naše drevje ostalo v dobri kondiciji:

• Sadno drevje dognojimo. V ta namen pripravimo gnojevko iz kopriv. 10 gnojevke redčimo z 40 l deževnice in poškropimo drevje.
• Če so rastline (tako drevje kot zelenjava) poškodovana ob toči, skuhamo čaj iz rmana in poškropimo.
• Škropimo z žvepleno apneno brozgo proti škrlupu, sajavosti in pepelovki. Zaradi nevarnosti ožiga škropimo pozno zvečer ali v zgodnjih jutranjih urah.
• Če so plodovi pregosti jih redčimo.

UŠI, BOLHAČI, GOSENICE 

Vsako leto se nam na vrt poleg polžev prikrade vsaj še kaka nadloga. V tem času so najpogostejše naslednje:

• črne uši se sprehajajo po kamilici, blitvi, špinači in fižolu 
• bolhači napadajo kapusnice
• kapusov belin izlega jajčeca na zelju 
• koloradski hrošč izlega jajčeca na krompirju 

V boju z nadlogami se raje odločimo za rastline, ki rastejo okoli nas, kot za fitofarmacevtska sredstva.

• Pelinova prevrelka pomaga proti pršicam, ušem, gosenicam in mravljam.
• Namočimo 2 pesti paradižnikovih listov za 3 ure v 2 litra vode. Z vodo poškropimo po rastlini, ki ima gosenice in bolhače.
• Skuhamo 1kg rabarbarinih listov v 5 litrih vode. Precedimo in škropimo proti gosenicam, ušem in korenčkovi muhi.
• Sirotko razredčimo s kamiličnim čajem in škropimo po ušeh.

KROMPIR

Krompir je zrastel 15-20cm. Pri teji velikosti ga je potrebno okopati in osuti. Tla tako prerahljamo, uničimo plevel, zadržimo vlago v tleh in preprečimo, da bi gomolji pokukali iz zemlje in pozeleneli. Pazimo, da ne poškodujemo korenin in podzemnih stebel. 

V tem času poskrbimo za krepitev rastlin. Mi smo v ta namen uporabili koprivo, ki spodbuja asimilacjo in pretok sokov. Namakali smo jo 48ur v vodi. Nato smo jo odcedili in zredčili. S tem pripravkom smo poškropili krompir. Pripravek je tudi blago gnojilo, ki vsebuje veliko dušika.

ŠPARGLJI

Pri nas postajamo veliki ljubitelji špargljev. Ugotovili smo, da je ta hip na tržišču veliko špargljev, a le malo dobrih s pravim okusom. Tisti, ki prihajajo iz industrisjke pridelave imajo le izgled šparglja, okusa pa ne.  

Ob prebiranju literature smo ugotovili, da je gojenje zelenega šparglja preprosto. Zato smo se dločili, da pripravimo nasad za lastne potrebe. Za nasad smo izbrali sončno parcelo, kjer so tla dobro prepustna in kakovostna, površina pa ni zapleveljena s trajnimi pleveli. Naredli smo 40 cm globok jarek in s širino 40 cm. Na dno jarka smo dali gnoj (lahko tudi humus) in nanj položili narobe obrnjeno travno rušo. Dodamo še nekaj zemlje in že lahko sadimo. Če vzgajamo nasad iz enoletnih korenin, je to potrebno storiti v marcu ali aprilu. V maju in juniju pa šparglje sejemo na prosto.

Mi smo šparglje sejali marca v zaprtem prostoru. Na prvi vznik smo čakali tri tedne. V mesecu dni od vznika so rastline razvile eno steblo. Sedaj pa se tu pa tam že pojavlja tudi drugo. Na prosto jih nameravamo presaditi konec maja.

Ob presajanju pa moramo biti pozorni, da jih ne zasujemo preveč. Ob vsakokratni obdelavi nasada jarek postopoma zasujemo. Dokončno ga bomo zasuli šele tik pred zimo. Takrat bomo porezali dozorele nadzemne dele špargljev.

Nasad moramo redno okopavati in zalivati v sušnih obdobjih.

GOVEDO GRE NA PAŠO

Pašniki so polni pisanih pomladnih cvetic. Kar vabijo nas k sprehajanju in nabiranju zelišč. Tudi naše govedo si bo samo iskalo hrano čez poletje. Zaradi velikih razlik v sestavi zimske in poletne krme mora biti sprememba obroka postopna, sicer se pojavijo prebavne motnje. Prehod na poletno krmo traja dva tedna. Da bomo imeli čim manj problemov moramo upoštevati naslednje:

• živali najprej nakrmimo z zimsko krmo, nato jim damo še svežo. Količino sveže krme postopoma povečujemo.
• dodajamo energijsko bogato krmo
• rudninsko mešanico prilagodimo sestavi poletnega obroka. 

Ko živali spustimo na pašnik jih je treba malo opazovati. Včasih kar "podivja" ko pride na prosto. Med njenim divjanjem pa lahko pretrga žice in gre na pojedino na sosednji pašnik.

POLŽI

V tem vlažnem vremenu se ponovno pojavljajo polži. Najraje napadajo mlade sočne rastline. Okoli nas je veliko malih polžev, ki so raznih odtenkov sive, črne in rjave barve. 

Zatiramo jih na več načinov:

• zrnca feramola posujemo na potke med gredicami. Ko polži pojedo zrnca grejo v svoje skrivališče in tam odmrejo. Feramol je dovoljeno uporabljati tudi v ekološkem kmetijstvu.
• ob gredicah nasujemo pepel ali žaganje ali jajčne lupine. Ob vsakem dežju se material namoči in ga je treba ponovno nasuti.
• polže lahko pobiramo in jih poparimo. Pustimo kakšen teden ali dva, da razpadejo. Čas razpadanja je odvisen od temperatur (na toplem prej razpade). S to gnojevko polijemo po vrtu. To ponavljamo na štiri tedne. 
• pri pobiranju polžev so zelo učinkovite race. Spustimo jih na vrt. Malo nam bodo pomečkale zelenjavo in pojedle vse polže. Učinek je večji, če so race na vrtu zjutraj ali zvečer, ko so polži najbol aktivni. 

POROVA MUHA

V tem času ko cvetijo češnje postane aktiven tudi prvi rod porove muhe. Na čebulo, por in česnik zalega jajčeca. Ta se razvijejo v žerke, ki potujejo iz listov proti koreninam. V rastlinah naredijo rove. Take rastline se normalno razvijajo. Ko pa jih poberemo, nam v shrambi hitro zgnijejo.

Po naših izkušnjah muha spomladi najraje napade čebulo. Na česniku je še nismo zasledili, por pa je v tem času še premajhen in ga raje napade drugi rod muhe. Ko opazimo, da se listi čebule zvijajo in niso več čvrsti, je to prvi znak. Čebulo poškropimo tri dni zapored s čajem iz rabarbarinih listov. Preventivno pa lahko čebulo prekrijemo z vrtno kopreno za čas cvetenja češenj. Ko jo bomo odkrili, bo poležena, a se bo kmalu naravnala in lepo rastla naprej.

  

PODMLADEK V HLEVU

Tudi v hlevu je pomladi živahno. Število naših govedi se iz tedna v teden povečuje. Od sredine marca naše krave telijo. Ker so bile naravno osemenjene na pašniku, nimamo točnega datuma telitve. Zato je treba krave dobro opazovat. Vimena so najbol reprezentativni del v tem primeru. Ko prihaja čas telitve se ta večajo in postajajo bol trda. Razgibanost in kondicija krav vplivata na težavnost telitve. Naše v večini primerov to opravijo same. Po telitvi krava poliže tele. Pravimo, da ga umije. Potem mu pomagamo pri prvem sesanju mleka. Tele mora dobiti prvo mleko od svoje matere, drugače je velika verjetnost, da pogine. Že po uri ali dveh se tele že samostojno sprehaja in najde med vsemi živalmi svojo mamo.

SAJENJE SADNEGA DREVJA

Sadno drevo nam lahko krasi vrt ali okolico hiše. Še ta mesec je čas, da ga posadimo. Sadiko lahko kupimo v bolje založenih kmetijskih trgovinah. Če pa želimo kvalitetnejšo sadniko, se odpravimo v drevesnico. 

Pred sajenjem sadiko za eno uro namakamo v vodi, da se rehidrira. Potem njene korenine namočimo v mešanici gnoja, ilovice in sirotke. Tako bo hitro dobila vsa potrebna hranila.

Skopljemo luknjo s premerom 1 meter in globino 60 centimetrov (Luknjo je najbolje skopati že jeseni, da čez zimo premrzne). Vanjo položimo nekaj hlevskega gnoja. Na gnoj damo obrnjeno travno rušo in malo zemlje. Nanjo postavimo mrežo proti voluharjem in vanjo nasujemo malo zemlje. Nato položimo sadiko in kol za oporo in ju zasujemo z zemljo. Mrežo na vrhu stisnemo in zavežemo. Nato luknjo zasujemo z zemljo pomešano z mineralnim gnojilom. Paziti moramo, da sadiko posadimo enako globoko, kot je bila v drevesnici. Cepljeno mesto naj bo približno 8 centimetrov nad zemljo. Sadiko privežemo za kol in jo obilno zalijemo. 

OBNOVIMO SADOVNJAK

Trgovske police nam ponujajo veliko vrst sadja skozi vse leto. Ob nakupu takega sadja pa smo velikokrat razočarani. Sadje je zelo ušečno za naše oko. Vendar ko ga ugriznemo in prežvečimo, se velikokrat zgrozimo, saj okus ne odraža svoje oblike. 
  
Imeti dobro, neškropljeno sezonsko sadje so sanje marsikaterega človeka. Tega dejstva se iz leta v leto vse bol zavedamo. Na naših travnikih je veliko starih ali opuščenih dreves. Tiste, ki še rodijo je smiselno obrezati. Najprej porežemo vse suhe veje in tiste, ki so v slabem stanju. Mlade poganjke upogibamo, da nam tvorijo lepo krošnjo. Pri rezi je dobro upoštevati najugodnejši čas za posamezno vrsto sadja. Aktinidije obrezujemo v popolnem mirovanju ali ob cvetenju. Ob koncu zime obrezujemo jablane, hruške, slive. Ko češnja zacveti tvori rodne pogače in jo v tem času lažje obrežemo. Orehe v avgustu le malenkostno obrezujemo in pomlajujemo le tiste, ki je starejši od sedmih let. 

Drevesa, ki propadajo, požagamo in nadomestimo z novimi. Pri tem upoštevamo, da na isto mesto ponovno ne sadimo enake vrste sadja. Če sadimo enako vrsto sadja na isto mesto, nam bo ta počasneje rasla in slabo rodila. 

SEZONA VRTIČKARSTVA SE ZAČENJA

Jutranje slane so redkejše. Toplo sonce nas vabi v naravo. Zemlja se je posušila in se počasi segreva. Prihaja čas, ko bomo zavihali rokave in začeli obdelovati naše koščke zemlje.

Če v jeseni nismo pognojili in zorali, bomo to naredili sedaj. Pri izbiri gnojila se nagibamo na naravna, saj bodo tako naše vrtnine bogatejše z vitamini in minerali. Izbira hlevskega gnoja je velikega pomena. Naše govedo je postiljano z leskovim, javorjevim in hrastovim listjem. S takim gnojem si v vrt ne bomo vnesli dodatnih plevelov. 

Na naši kmetiji vam nudimo kvaliteten goveji gnoj. Interesenti pokličite.

 

PONUDBA GOVEJEGA MESA

Prihaja pomlad z daljšimi in toplejšini dnevi. Vse več časa bomo aktivno preživljali na prostem. Porabljene kalorije lahko nadomestite tudi z govejim mesom. 

Na naši kmetiji bomo v začetku aprila imeli na razpolago dobro goveje meso od živali, ki je bila hranjena s senom in silažo. Nudimo vam pakete mesa, ki vsebujejo sorazmerni delež mletega mesa, zrezkov, juhe, mesa za golaž. Upoštevamo tudi individualne želje strank. Cena kilograma mesa je 6€. Najave za odkup zbiramo do konca marca. Bodi hiter, preden  zmankajo zaloge in pokliči na 031 337 514 ali piši na vksenja@hotmail.com.

ANALIZA PREIZKUSA KALJIVOSTI SEMEN

V februarski objavi Preizkus kaljivosti sem opisala tri tipe substratov v katere smo sejali papriko, paradižnik in malancane. Po enem mesecu opazovanja lahko napišem rezultate.

Paradižnik je zelo prilagodljiv. V vseh treh substratih je zelo lepo skalil v dveh tednih. Sadike v jajčni lupini so najbol hitro oblikovale prvi pravi list.
Paprika je najbolje skalila v substratu brez primesi. Za kaljenje je potrebovala dva tedna in pol. V jajčni lupini je kalila par dni več. Sadike v substratu pomešanem z vulkansko kamnino so slabše razvite.
Malancani so nabolje kalili v substratu pomešanim z vulkansko kamnino. Prve rastline so vzniknile po treh tednih. Malancani zelo neenakomerno kalijo in še zdaj po enem mesecu opazim kako novo rastlinico.

SPOZNAJ ŽIVALI

V tokratni objavi vam želim predstaviti mojo prvo spletno igrico. Vsi se verjeto iz otroštva spomnite igrice spomin, ko z odkrivanjem kart iščemo pare. V igrici so zajete fotografije iz naše okolice.

Upam, da boste z njo obudili spomin na otroštvo in otrokom polepšali kakšen turoben dan.

Povezava do igrice spomin

KOLOBAR

Sneg se je že stopil. Čakamo le na sončno vreme, da bomo lahko posadili prve vrtnine. Sedaj je pravi čas, da razmislimo kaj bomo sejali in sadili. Priporočljivo je, da uporabimo metodo kolobarja. To je metoda pri kateri na isto gredico v toku let sadimo rastline iz različnih družin. S tem preprečimo enostransko porabo hranil in zasičenje tal z rastlinskimi izločki, pa tudi nastanek nekaterih bolezni. Če tla izkoriščamo enostransko in sadimo sorodne ali enake rastline na isti gredici v kratkem časovnem razmaku, pride pri rastlinah do pomankanja hranil. Če so rastline šibke jih prej napadejo škodljivci.

Vrt razdelimo na štiri dele:
 - na prvi del sejemo rastline, ki jih pridelujemo za list: solate, radiči, špinača. komarček, kapusnice, cvetača, listna zelišča, peteršilj.
 - na drugi del sejemo rastline, ki tvorijo plod v območju korenin: koren, pastinjak, krompir, repa, rdeča pesa, čebula, česen, redkev
 - na tretji del sejemo rastline, ki tvorijo plod v območju semena: fižol, grah, žita, paprika, paradižnik, buče, kumarice
 - na četrti del sejemo rastline, ki jih pridelujemo za cvet: cvetoče čebulnice, brokole, mnoge zdravilne rastline (kamilica, baldrijan).

Vsako leto pomaknemo gredice za eno naprej, tako pridemo v petem letu spet na prvo gredico.

PREIZKUS KALJIVOSTI SEMEN

V februarju je čas ko sejemo papriko, paradižnik in malancane v ogrevane prostore. Letos smo se odločili, da bomo naredili preizkus vzgoje sadik. Opazovali bomo v katerem substratu najhitreje kali seme in kje se razvije najmočnejša sadika.

V prvem primeru bomo semna posejali v navaden substrat.

V drugem primeru bomo substrat pomešali z vulkanskim peskom.

V tretjem primeru bomo jajčno lupino napolnili s substratom. 

Posode za kaljenje smo naredili kar doma. Embalažo od sladoleda smo na spodnji strani naliknjali. Vanjo do polovice nasujemo substrat s semeni, zalijemo in pokrijemo s pokrovčkom. Tako pustimo dokler seme ne začne kaliti (2-3 tedne). Potem pa posodo odkrijemo. 

GENERATIVNO RAZMNOŽEVANJE SADNIH DREVES

V  lanskem letu smo s podtaknjenci uspešno razmnožili ribez in maline. Nov izziv nam predstavlja vzgojiti sadna drevesa, ki bodo imela enake lastnosti kot jih imajo tista, ki trenutno rastejo v našem sadovnjaku. To so stare sorte jablan, hrušk, sliv in orehov. 

Zdaj je čas, da pripravimo semena. Naši prvi sejančki bodo oreh in jablana. Za pridobitev semenskega materiala smo vzeli najlepše plodove. Iz jabolk smo seme. Skupaj z orehom smo ga sušili na sobni temperaturi. Sedaj smo seme pomešali z mivko in ga postavili na zunanjo okensko polico, na kateri so temperature malo nad 0°C.  Seme smo izpostavili nizkim temperaturam, da se razgradijo zaviralci kalitev.

Ko se bo otoplilo bomo seme posejali v vlažno razkuženo zemljo. Semena jablane bomo posejali na globino 2-3 cm, oreha pa 8 cm. Upamo, da nam bodo do jeseni zrasle lepi sejanci.

SEMENA

Prihaja čas ko bomo posejali prva semena. Na trgovskih policah jih najdemo nešteto različnih. Katera bomo izbrali? Hibridna ali avtohtona?

Hibridne sorte dajejo velike pridelke, plodovi so večji in unformni - bolj ali manj enaki in na oko zelo privlačni. Hibridne sorte nastanejo tako, da za seme uporabijo le prvo generacijo križanja materinske in očetovske linije, ki sta genetsko izenačeni. Prva generacija potomcev je od staršev za polovico boljša in rodovitnejša. Iz semen hibridnih rastlin pa ne zrastejo več njim enake rastline z enakimi lastnosmi.

Avtohtone sorte rastlin so se skozi obdobje svojega razvoja prilagajale našim spremembam in so tako pridobile značilen okus ter okrepile odpornost proti boleznim in škodljivcem. Plodovi so različnih velikosti, izrazitejšega vonja in okusa. Vsebujejo tudi več vitaminov, mineralov in antioksidantov.

OCVIRKI KOT SLAN PRIGRIZEK

Marsikdo med pripravljanjem ocvirkov zavrže svinjsko kožo. Nemarajo je, ker poka med cvrtjem in povzroči špricanje masti. Vendar iz kož nastanejo zelo dobri ocvirki, ki jih lahko grizljamo tako kot smoki.

Ocvirke iz kož naredimo po naslednjem postopku. Ločimo kože od špeha. Kože nasolimo in pustimo nekaj dni. Nato jih razrežemo na poljubno velike kose in scvremo tako kot mast. Postopek cvrtja masti je opisan v prejšnji objavi.  Ko pa želimo zaužiti te ocvirke, jih še malo pocvremo. V ponvi segrejemo žlico maščobe in nanjo stresemo kože. Med segrevanjem bodo kože nabreknile. Poberemo jih iz ponve in postavimo na papirnat prtič, da se maščoba odteče. 

Pa dober tek!

DOMAČA SVINJSKA MAST IN OCVIKI

Svinjsko mast in ocvirke uporabljamo pri cvrtju jajc, pečenju krompirja. Z njo zabelimo zelje, repo, ohrovt in podobno. Med prazniki so se moji gostje razveselili tudi pirinega kruha z ocvirki.

Priprava ocvirkov in masti ni težka, zahteva le malo potrpežlivosti. 

Svež, ohlajen špeh zrežemo na koščke ali pa jo zmeljemo. Z mrzlo vodo splaknemo posodo in vanjo nalijemo nekoliko vode, da se ocvirki ne primejo. Dodamo slanino in postavimo na štedilnik. Počasi cvremo in večkrat premešamo. Ocvirki morajo biti svetlorumeni, rjavi grene. Mast odcedimo in nalijemo v lončeno ali stekleno posodo. Ocvirke prav tako nadevamo v lončeno ali stekleno posodo. Če jih zalijemo z mastjo, so dlje obstojni. 

Če želimo imeti slano mast in ocvirke, špeh pososlimo in pustimo  tri dni, da se razsoli. Nato ga obesimo, da se odteče in potem zrežemo in scvremo.

Na naši kmetiji imamo na voljo nekaj masti in ocvirkov. Shranjeni so v literskih kozarcih kot prikazuje spodnja slika. Kdor prvi pride, prvi dobi naše dobrote.