TUDI ŽIVALI SE PRIPRAVLJAJO NA ZIMO

Naše živali te lepe jesenske dneve preživljajo na prostem. Še zadnja jesenska trava jim zagotavlja polnovreden obrok. Dobile so gostejšo dlako, ki jih ščiti pred mrazom.

OREHI

Ko se pogovarjamo o orehih, najprej pomislimo na potice in pecivo. A domači orehi so dobri tudi surovi. Zelo dobro se podajo k jogurtu in medu. 

Orehi so polni hranilnih snovi. Vsebujejo okoli 60% maščob. Poleg teh pa orehi vsebujejo tudi folno kislino, vitamine E in C, kalcij, magnezij, železo, baker, cink.

Kljub slabi letini, pa so letos orehi lepo obrodili. Sušili smo jih pod nadstreškom. Sedaj smo jih shranili v hladen in temen prostor. Jedrca so najbolša, če orehe tremo sproti. Jedrca pa se najbolje obdržijo v hladilniku ali zamrzovalniku.

ZASIPNICE

Zasipnica je kup korenovk pokrit z izolacijsko plastjo slame in zemlje. To je tradicionalen način shranjevanja a v današnjih časih manj uporabljen.

Če nimamo dovolj prostora za shranjevanje korenovk (korenja, repe, rdeče pese, redkve...), lahko naredimo zasipnico na prostem. Na odcednem mestu izkopljemo 1 meter globoko jamo. Obložimo jo z debelo plastjo listja ali slame. Nato vanjo polagamo očiščene, zdrave korene. Kup korenovk naj ne presega tri četrt metra. Obložimo še z eno debelo plastjo slame ali listja in pokrijemo s  15cm debelo plastjo rahlo vlažne zemlje ali peska. Korenovke jemljemo ven ob strani zasipnice in jo nato znova zakrijemo.

ČRNA REDKEV

Ta korenovka je v tradicionalnih vrtovih manj znana. Vendar je ne smemo zanemariti, ker vsebuje antioksidante, vitamine in rudnine. Z njo si pomagamo pri kašlju, presnovo maščobnih oblog, izločanju toksinov... Surovo redkev naribamo in jo pomešamo še s kakšno drugo zelenjavo, (npr. korenjem, fižolom) posolimo in okisamo. 

Poletne setve črne redkve pobiramo v oktobru in novembru. Se bolje skladiščijo kot tiste, ki smo jih sejali spomladi. Skladiščimo jo v vlažnem pesku ali šoti, v hladnih lopah ali garažah. Pravilno shranjene se obdržijo do pomladi.

REPA

Repa krepi odpornost in koristi prebavi. Zaradi velike vsebnosti vitamina C, ki se s kisanjem dodatno poveča, je še posebno dobrodošla v jesenskih in zimskih mesecih, ko primanjkuje drugih vrst zelenjave. Na naši kmetiji je lepo obrodila. Kdor bi jo rad poskusil naj nas pokliče na 031 337 514.  

Pobiramo jo v oktobru in novembru. Shranjujenmo jo v vlažnem pseku ali šoti, v hladnih prostorih. 

Repa je najbolša, če jo skisamo. Lepo sočno repo obrežemo, umijemo, olupimo in zribamo. V posodo postavljamo plast repe in sol. Soli naj bo 1% količine repe. Ne smemo je preveč tlačiti, ker postane mehka. Pokrijemo jo s prtičem ožetim v slani vodi in obtežimo, tako, da repnica stopi čez pokrov. Kisamo jo na sobni temperaturi.
Lahko kisamo tudi celo repo. Prav tako jo obrežemo in umijemo, lupiti je ni treba. Postavimo jo v posodo in jo zalijemo s slano vodo. Lahko jo kisamo med plastmi vinskih tropin, med katerimi se repa dobro skisa in dobi prijeten okus. V vsakem primeru kisamo na sobni temperaturi.

RDEČA PESA

Rdeča pesa je bogata z zdravilnimi sestavinami kot so rutin, bioflavonid in betain. Pomaga, da se hitreje znebimo prehlada. Sok rdeče pese izboljša kri.

Rdeča pesa je vsestransko uporabna. Užitna sta koren in listje. Liste pobiramo mlade in jih dušimo. Shranjeni v vrečki v hladilniku se obdržijo do 10 dni. Korene poberemo preden pade prva slana. Za obdobje 2-3 tednov jih lahko hranimo v hladilniku. Za daljšo hrambo jih zložimo v posode z vlažnim peskom ali šoto, ki jih postavimo v hladno lopo ali garažo. Vendar ne sme zmrzniti. Dobro je manjše korene porabiti prej, ker se ne ohranijo tako dolgo kot veliki. 

BUČE ZA ZIMO

Zimske buče so različnih barv, oblik ter okusov in se odlično skladiščijo. Če so pravilno skladiščene jih jemo lahko še marca. Iz njih pripravljamo juhe, prikuhe, glavne jedi pa tudi sladice.

Zaradi obilnega deževja so letos zelo lepo uspevale. Zdaj jih moramo še pobrati. Ko so zrele izgubijo nekaj sijaja. Lupina mora biti dovol čvrsta, da zdrći lahek pritisk z nohtom. Pobrati jih moramo pred prvo slano oziroma preden se temperatura spusti pod 4°C. Plodove odrežemo tako, da se jih drži še 5 cm dolg pecelj. Če se ta odlomi lahko bušo napade gniloba. Pobiramo jih v suhem in sončnem vremenu.

Včasih so buče shranjevali na skednje med seno. A novejše tehnologije so prispevale k temu, da je večina sena sedaj v balah, kar pa ne pride v poštev. Za shranjevanje moramo poiskati hladen (med 10 in 15°C) prostor, vlažnost pa naj bo okoli 60%. Da bi se buče dlje obdrćale jih lahko premažemo z 10% raztopino belila.

ZELJE

Zelje je v kulinariki zelo prilljubljeno. Največkrat uporabljano kislega za pripravo enolončnic in prikuh.

Ko ima zelje čvrste glave, ga lahko začnemo pobirat. Pobiramo ga zjutraj, ko je vsebnost sladkorjev v zelju najvišja, kar mu da najboljši okus. Oblomimo mu le umazane liste. Glave shranimo v hladnem zračnem prostoru, kjer se obdržijo dober mesec.

Za kisanje vzamemo primerno težke, čvrste glave. Zribamo jih in polagamo v posodo plast za plastjo. Vsako plast posolimo in potlačimo. Soli naj bo le 1%. Ko posodo napolnimo jo pokrijemo s prtićkom ožetim v slani vodi. Nanj položimo pokrov in obtežimo. Sok mora stopiti čez pokrov. Kisamo na sobni temperaturi, Vsak dan odstranjujemo smetanasto prevleko kvasic, ki se naredi na vrhu vode. Kisanje traja približno tri tedne. Če ćelimo bol kislo zelje, ga kisamo dlje. Potem ga postavimo v hladnejšo klet, da zaustavimo kisanje ali pa ga konzerviramo.