OBIRANJE FIŽOLA

Marsikdo jamra, da letos nima fižola. To je posledica sušnih obdobij. Fižol potrebuje vlago ob cvetenju in rasti strokov. Zahvaljujoč neomejeni rabi vode iz akumulacijskega jezera, je naš pridelek zelo dober. Zgodnje sorte fižola zelo lepo zorijo in jih že obiramo. Ostalim sortam bo dež v tem tednu dobro del in bo pridelek lepši. 

Suhe stroke fižola je najbolje obirati ko so še malo rosni. Če so preveč suhi, se ob prijemu drobijo in lahko se izgubi veliko zrnja. Stroke izpostavimo soncu za kak dan, da se lažje luščijo. Oluščen fižol sušimo nekaj dni, potem ga postavimo v zmrzovalnik za štiri dni. S tem propadejo vsi zajedalci s suhega fižola. Potem ga shranimo v suh prostor. Dobro se obnese, če suh fižol shranimo v steklenih kozarcih ali v vrežkah za živila. Zrnje, ki ga odberemo za seme, tudi zamrznimo. Njegova kalitev bo boljša.

SEMENA SOLATNIC

Marsikatera solatnica ne mara vročih poletnih dni. Mednje sadajo nekatere vrste solat in radičev, rukola, blitva, pa še katera bi se našla. Lahko jih pogosto režemo, a bodo vseeno pognale cvet. Če jih pustimo se bodo razvila semena. Od naštetih najhitreje semeni solata. Vendar na enem steblu ne dozorijo vsa semena naenkrat. Zato jih moramo postopoma pobirat, drugače se osejejo. Če pa imamo v vrtu prostor, lahko preizkusimo kaljivost semen. Nekaj semen posejemo in jih v sušnem vremenu obilno zalijemo. Potem pa zalivamo po potrebi. Če smo pravilno vzgijili semena, bomo v jesenskih mesecih jedli sveže solatnice.

Zgodaj zjutraj poberemo dele rastlin s semeni (Če jih pobiramo v rosi se ne bodo osula). Potem jih zložimo na časopisni papir in sušimo. Čez kakšen dan rastline zmencamo, da odpadejo semena. Potem spihamo neuporabne delce, tako da ostanejo čista semena. Lahko jih še malo sušimo na soncu. Potem jih spravimo v papirnati vrečki v hladnem in temnem prostoru. Čez zimo jih izpostavimo mrazu, da postanejo odporna.

OSKRBA KROMPIRJA

Krompir je odcvetel, njegovi listi so začeli rumeneti. To je znak, da dozoreva. Takoj ko opazimo, da spodnji listi rumenijo, ga pokosimo. Če pustimo stebla rasti, se lahko gniloba in bolezni prenesejo na gomolje. Nekajkrat sem od vrtičkarjev slišala, da krompirja niso pokosili in so ob kopanju pobrali veliko gnilih gomoljev. Krompirjevco nato pograbimo in jo lahko damo na kompost. Vendar pa zaradi možnosti prenosa bolezni priporočam, da jo sežgete. Gomolji naj po košnji ostanejo še nekaj dni v zemlji, da se jim koža utrdi. Ko ga izkopljemo ga spravimo v hladno klet. Čez kak mesec ga skrbno pregledamo in odstranimo nagnite ali bolne gomolje. Če opazimo, da se nam je v kleti povečala gniloba, krompir posujemo z apnom. To bo zaustavilo širitev gnilobe. Ob uporabi pa krompir dobro operemo.