PREDZIMSKA VRTNA OPRAVILA

Ta teden nas pošteno zebe. Po toplem in deževnem vremenu nas je končno obiskala zima. Prebujamo se v mrzlih jutrih s slano. Na vrtu je potrebno postorit še zadnja letošnja opravila. Če nam je ostalo še kaj zelja, ga hitro poberimo, saj je občutljivo na slano. Ohrovt in por sta neobčutljiva in ju lahko pustimo za sprotno pobiranje. Zimski radič bomo bolje ohranili, če ga pokrijemo z zimsko vrtno kopreno. Če pa imamo prostor, ga presadimo v zaboje in spravimo pod lopo. Vendar se v tem primeru moramo zavedati, da bomo prenesli tudi škodljivce, ki so ostali na vrtu. Pri nas je na zelenjavi kar nekaj majhnih sivih in črnih polžev. Zato bo izjemoma radič ostal na njivi. Priporočljivo je presadit v cvetlične lončke dišavnice, ki jih pogosto uporabljamo. Postavimo jih lahko tudi na okensko polico hladnejšega prostora. Pri nas na ta način ohranjamo peteršilj in drobnjak.

GNOJENJE

Za gnojenje lahko uporabimo doma pripravljen kompost, živalski gnoj ali zeleno gnojenje.

• Kompost pripravimo iz odpadlega listja in odpadlega rastlinskega materiala.
• Živalski gnoj zagotavlja primarne količine hranljivih snovi za rastline in ima ugoden vpliv na strukturo prsti. Uporabimo samo razgrajen živalski gnoj.
• Nekatere rastline (facelija, bela gorjušica, nekatere vrste detelj, ajda) gojimo zato, da jih primešamo zemlji. Rastline za zeleno gnojenje sejemo pozno poleti ali v jeseni. Spomladi jih porežemo in vkopljemo v zemljo.

Preden začnemo gnojiti moramo napraviti sadilni načrt. Kajti vse rastline ne potrebujejo enakih hranil.

Ko smo ustrezno pognojili je potrebno še preorati njivo, da vdelamo hranilne snovi v zemljo.

PRIPRAVA TAL

Z njiv in vrtov smo pobrali večino pridelkov. Zdaj je čas, da odstranimo še stebla plodovk, fižola in neuporabne dele ostalih rastlin in pelvelov. Te stvari damo na kup in sežgemo. Marsikdo bi vprašal zakaj ne damo ostankov na kompost. Letošnja sezona je bila zdravstveno zelo naporna. Če ne sežgemo ostankov, bomo bolezni prenesli v naslednje leto.

Priporočljivo je, da v tem času vsake štiri leta naredimo analizo prsti. Preprost komplet za testiranje prsti dobimo v vrtnarskih centrih, pokažejo nam kislost. Če pa želimo bol natančno analizo, pošljemo vzorce zemlje v laboratorij. Kislost prsti merimo s pH lestvico; pH med 1 in 7 je kisel, pH med 7 in 14 je bazičen, pH 7 pa je nevtralen.

Če so tla preveč kisla jim dodamo apno. Nižanje pH v bazični prst ni praktično. Če pa veste, da je prst bazična, dodate gnojilo, ki vsebuje mikroelemente.

Strukturo prsti izboljšamo tudi z dodajanjem organskih snovi. Vlaknast material razbije glineno prst in vzpodbuja delce prsti, da se držijo skupaj in izboljšajo izsuševanje. V peščeni prsti deluje kot goba, ki vpija in zadržuje vlago. Prisotnost deževnikov v veliki meri izboljša strukturo prsti.    

GOVEDO SE VRAČA 

Naše živali so bile na prostem od konca aprila pa do sredine novembra. Letošnje kar visoke temperature in deževno podnebje so vplivale na dolgo pašno sezono. Zdaj pa trave na pašnikih zmankuje in bo treba živali krmiti s senom in silažo. Pomembno je, da imajo živali vedno na razpolago vodo. 

Za nastilj uporabljamo odpadlo listje, ki ga pograbimo v okolici. Bukovo listje ni primerno za nastilj, ker ne vpija in se dolgo razkraja. Iz mešanice listja in kravjega blata nastane izvrsten gnoj za gnojenje na njivah.

ČESNIK

Česnik je nepogrešljiv v kuhijnji, zelo pomembni pa so tudi njegovi zdravilni učinki. Zdaj prihaja čas za jesensko sajenje česna.
Sadimo ga na lažja do srednje težka tla. Česen potrebuje veliko sonca in odcedna tla. Najprimernejši predposevek česnu so žita, jagode, plodovke, rdeča pesa in korenje. Razmnožujemo ga vegetativno s stroki. Višji pridelek dajo večji stroki. Zato je smiselno ločevati notranje in zunanje stroke. Ker ne prenaša zbite, neprezračene zemlje, ga je smiselno saditi na gredice. Sadimo ga ročno ali strojno. Razdalja med vrstami naj bo 30 cm, v vrsti pa 10 cm. Sadimo ga 7 do 10 cm globoko.

JABOLKA

Pretekli sončen teden smo izkoristili za pobiranje jabolk. Letošnje so lepe in sočne. Nekaj jih bomo shranili za ozimnico,Nekaj jih ponujamo vam - kdor želi jabolka naj se javi na 031 337 514. Tiste, ki so popadale z drevesa pa predelamo v jabolčni sok in kis.

Jabolka najprej zmeljemo in potem stisnemo na manjši stiskalnici. Dobljeni sok še precedimo. Če sok segrejemo na 80°C in prelijemo v steklenice in zapremo, se obdrži veliko časa. Najokusnejši kis pa nastane, če v sod zlijemo jabolčni kis in nanj položimo gobo iz prejšnjga kisanja. Sod postavimo na sobno temperaturo in ga ne povsem zapremo.Tako pustimo nekaj tednov. Čas kisanja je odvisen od tega koliko močan kis bi radi imeli. Potem postavimo sod v hladno klet.