POR

Por je zelo hvaležna rastlina in je široko uporaben. Najbol nam pride prav od pozne jeseni do zgodnje pomladi, ko nimamo veliko sveže zelenjave. Saj ga lahko pobiramo sproti.

Škodljivec na poru je porova zavrtalka. Prepoznamo jo po rumrnkasto rjavi barvi. Podobna je hišni muhi, le da je nekoliko manjša. Na steblu zaleže jajčeca. Iz njih se razvije ličinkka, ki dela rove po steblu. Prav temu moramo posvetiti veliko pozornosti v septembru in oktobru. Najbolje je, da por pokrijemo z belo vrtno tkanino, ki jo napnemo čez loke, da por ne poleže. Če pa smo že prepozni in je por že napaden, ga poškropimo z ohlajenim rabarbarinim prevretkom.

GOVEJE MESO

Jesen je potrkala na vrata. Na naši kmetiji je v navadi, da ta čas odpeljemo kako žival v klavnico. Ker nam da več mesa kot ga mi potrebujemo, ga nekaj prodamo na domu.

Letos smo se odločili, da nam da kvalitetno meso dobre dve leti star bik. Hranjen je bil s senom, v poletnem času pa je pasel travo na bližnjih pašnikih. Odraščal je v mirnem okolju in popolnoma brez stresa.

Dragi bralci, če bi radi okušali dobro meso, se mi javite. Naročila zbiramo en teden po objavi tega prispevka.

  

FIŽOL

Letos je slaba letina nizkih sort fižola. Lepo je cvetel in delal stroke. A stroki so se dotikali vlažne zemlje in segnili, še preden so dozoreli. Visoke sotre fižola so bolje obrodile. Zaradi prevelike vlage so tu pa tam odpadali cvetovi. Sedaj pa najdemo kar nekaj razobličenih strokov s po enim ali dvema zrnoma.

Zgodnje in srednje sorte smo že pobrali in smo kar zadovolni s pridelkom, V naslednjem tednu bomo obirali še zadnjo pozno sorto. Pobrane stroke sušimo na soncu. Ko jih oluščimo, zrnje zopet postavimo na sonce za nekaj dni. Ker je letos malo sončnih dni sušimo pri zidanem štedilniku na trdo gorivo. Preden ga shranimo ga postavimo vsaj za 4 dni v zamrzovalnik. Če fižol dobro premrzne ga ne napadjo molji. Enako naredimo tudi z zrnjem, ki ga bomo hranili za seme. 

NAGRADA ZA KROMPIR

Letos je v občini Kanal potekalo ocenjevanje krompirja. Med vsemi prispelimi krompirji je naš zasedel tretje mesto. 

Vsi, ki radi jeste ekološki krompir, se oglasite. Na zalogi ga je še veliko.

SHRANJEVANJE ČESNA IN ČEBULE

Česen in čebula sta bila pobrana v juliju. Ob izkopu smo ga na hitro posušili na njivi. Potem smo ga otrebili in zložili v gajbice. Postavili smo jih pod nadstrešek, kjer je velika pretočnost zraka. Tam se nam je do konca posušil. S takim načinom sušenja zaustavimo razvoj bolezni, ki jih letos ne manjka. Sedaj je čas, da pridelek še enkrat pregledamo in sortiramo. Ves česen, pri katerem kakšen strok trohni odstranite in porabite prej. Pri čebuli pozorno preglejte del kjer je izraščalo steblo. Tam začne najprej gniti. Potem ju shranimo v suh in hladen prostor. Za česen je značilno, da se lepo obdrži pri temperaturi okoli 0°. Lahko tudi enkrat zmrzne. V pretoplem prostoru začneta čebula in česen hitro odganjati, v vlažnem prostoru, pa hitrje gniti.

Za česen, ki ga nameravamo imeti za seme, priporočam razkuževanje. Stroke za 10 minut pomočimo v pripravek iz lisov hrena ali pripravek iz sode biikarbone.

JESENSKE SOLATNICE

V avgustu smo na prosto sejali jesensko solato in redič. Vznik je bil hiter in rastline lepo napredujejo v teh vlažnih dneh. Če se dotikajo jih je potrebno čimprej redčiti. Drugače so manj odporne na bolezni in gnitje. Najpogostejše bolezni solatnic so pegavost in plesen. Do bolezni pride tudi zaradi pomankanja kalcija v listih. Temu se izognemo, če enkrat tedensko rastline zalivamo s pripravki iz mleka ali rmana, preslice, bezgovih listov, kamilice, listov čebulnic. 

Gosto nasajene rastline populimo in jin nasadimo na drugo gredo. Razmak med rastlinami naj bo 30 cm. Tla pred sajenjem samo prekopljemo in ne dodajamo humusnih gnojil. Rastline zalijemo s pripravki na osnovi kalcija.

Na vrtovih nam letos povzročajo veliko težav polži. Mi jih pobiramo in dajemo v slanico - enostavno in ekološko. 

RDEČI SLADKI SADEŽI

Jagode so najbol pogosti sadeži v naših vrtovih. Zaradi njihovega sladkega okusa so najbol priljubljene med otroci. Pa še enostavne so za vzgojo. Zdaj je čas, da jih sadimo in presajamo. Sadike, ki so starejše od treh let, izgubljajo moč in slabše rodijo.
Sadike smo vzgojili sami. Iz matičnih sadik so v avgustu izraščale živice, na njih pa male sadike. Pustili smo, da so se ukoreninile. Sedaj imajo že lepo razvit koreninski sistem in jih lahko ločimo od matične sadike. Živice smo potrgali in sadike izkopali.

Gredico smo prekopali in pognojili z domačim preperelim hlevskim gnojem. Sadike smo posadili na sončno mesto.  Razmak med rastlinami je 45 cm. Paziti moramo, da sadike ne posadimo pregloboko. V zemljo jo damo do koreninskega vratu. Glavni brst mora ostati nad zemljo, sicer lahko segnije.

KORENJE

Korenje je doma v večini vrtov. Ima sladek okus in je vse stransko uporaben v kulinariki. Poleg tega pa vsebuje veliko betakarotena in je pomemben antioksidant.

Letos je zaradi obilice dežja in hladnih temperatur dezorel veliko prej. Korenje, ki smo ga sejali maja, ponavadi pobiramo oktobra. Ampak letos ga je potrebno pobrati že sedaj. Njegovi listi rjavijo in se sušijo. Če ga pustimo preveč časa v zemlji nam lahko segnije v tem dežju. Pri pobiranju si pomagamo z vilami. Ko ga izruvamo, ga pustimo nekaj ur na soncu, da se posuši. Potem mu porežemo liste in zložimo v gajbice. Če hočemo korenje skladiščiti dalj časa, ga zasujemo z mivko in postavimo v hladno klet.