KROMPIR

Krompir je zrastel 15-20cm. Pri teji velikosti ga je potrebno okopati in osuti. Tla tako prerahljamo, uničimo plevel, zadržimo vlago v tleh in preprečimo, da bi gomolji pokukali iz zemlje in pozeleneli. Pazimo, da ne poškodujemo korenin in podzemnih stebel. 

V tem času poskrbimo za krepitev rastlin. Mi smo v ta namen uporabili koprivo, ki spodbuja asimilacjo in pretok sokov. Namakali smo jo 48ur v vodi. Nato smo jo odcedili in zredčili. S tem pripravkom smo poškropili krompir. Pripravek je tudi blago gnojilo, ki vsebuje veliko dušika.

ŠPARGLJI

Pri nas postajamo veliki ljubitelji špargljev. Ugotovili smo, da je ta hip na tržišču veliko špargljev, a le malo dobrih s pravim okusom. Tisti, ki prihajajo iz industrisjke pridelave imajo le izgled šparglja, okusa pa ne.  

Ob prebiranju literature smo ugotovili, da je gojenje zelenega šparglja preprosto. Zato smo se dločili, da pripravimo nasad za lastne potrebe. Za nasad smo izbrali sončno parcelo, kjer so tla dobro prepustna in kakovostna, površina pa ni zapleveljena s trajnimi pleveli. Naredli smo 40 cm globok jarek in s širino 40 cm. Na dno jarka smo dali gnoj (lahko tudi humus) in nanj položili narobe obrnjeno travno rušo. Dodamo še nekaj zemlje in že lahko sadimo. Če vzgajamo nasad iz enoletnih korenin, je to potrebno storiti v marcu ali aprilu. V maju in juniju pa šparglje sejemo na prosto.

Mi smo šparglje sejali marca v zaprtem prostoru. Na prvi vznik smo čakali tri tedne. V mesecu dni od vznika so rastline razvile eno steblo. Sedaj pa se tu pa tam že pojavlja tudi drugo. Na prosto jih nameravamo presaditi konec maja.

Ob presajanju pa moramo biti pozorni, da jih ne zasujemo preveč. Ob vsakokratni obdelavi nasada jarek postopoma zasujemo. Dokončno ga bomo zasuli šele tik pred zimo. Takrat bomo porezali dozorele nadzemne dele špargljev.

Nasad moramo redno okopavati in zalivati v sušnih obdobjih.

GOVEDO GRE NA PAŠO

Pašniki so polni pisanih pomladnih cvetic. Kar vabijo nas k sprehajanju in nabiranju zelišč. Tudi naše govedo si bo samo iskalo hrano čez poletje. Zaradi velikih razlik v sestavi zimske in poletne krme mora biti sprememba obroka postopna, sicer se pojavijo prebavne motnje. Prehod na poletno krmo traja dva tedna. Da bomo imeli čim manj problemov moramo upoštevati naslednje:

• živali najprej nakrmimo z zimsko krmo, nato jim damo še svežo. Količino sveže krme postopoma povečujemo.
• dodajamo energijsko bogato krmo
• rudninsko mešanico prilagodimo sestavi poletnega obroka. 

Ko živali spustimo na pašnik jih je treba malo opazovati. Včasih kar "podivja" ko pride na prosto. Med njenim divjanjem pa lahko pretrga žice in gre na pojedino na sosednji pašnik.

POLŽI

V tem vlažnem vremenu se ponovno pojavljajo polži. Najraje napadajo mlade sočne rastline. Okoli nas je veliko malih polžev, ki so raznih odtenkov sive, črne in rjave barve. 

Zatiramo jih na več načinov:

• zrnca feramola posujemo na potke med gredicami. Ko polži pojedo zrnca grejo v svoje skrivališče in tam odmrejo. Feramol je dovoljeno uporabljati tudi v ekološkem kmetijstvu.
• ob gredicah nasujemo pepel ali žaganje ali jajčne lupine. Ob vsakem dežju se material namoči in ga je treba ponovno nasuti.
• polže lahko pobiramo in jih poparimo. Pustimo kakšen teden ali dva, da razpadejo. Čas razpadanja je odvisen od temperatur (na toplem prej razpade). S to gnojevko polijemo po vrtu. To ponavljamo na štiri tedne. 
• pri pobiranju polžev so zelo učinkovite race. Spustimo jih na vrt. Malo nam bodo pomečkale zelenjavo in pojedle vse polže. Učinek je večji, če so race na vrtu zjutraj ali zvečer, ko so polži najbol aktivni.