SADNO DREVJE

Velikokrat se zgodi, da nam divjad poškoduje mlada drevesa. Če nam jih polomi ali obgloda, je bil ves naš trud zaman. Saj taka drevesa ne bodo več rasla. Zato jih moramo zaščitit. Najbol učinkovita zaščita je žična ograj. Dokler so drevesa majhna, lahko vanjo ovijemo vsako posebej.

Druge varante so še, da obesimo goveji loj ali človeške lase v neposredni bližini drevesa. Lahko pa jih premažemo z mešanico apna, vode in govejega gnoja.

ŠPARGLJI V JESENI

Spomladi smo na gredico prvič posadili šparglje. Čez poletje so lepo zrasli. Vsak grmiček je pognal po 4-5 stebel. Ob slabem vremenu in nižjih temperaturah so začeli veneti. Grmičke porežemo. Enoletne korenine špargljev so pri vrhu in bi čez zimo lagko zmrznile. Zato gredico zasujemo z zemljo.

 

GRMOVNICE IN TRAJNICE

Še je čas, da obrežemo naše grmovnice. Malinam porežemo vse olesenele in slabe poganjke. Če so pregoste jih redčimo. Odrezane poganjke lahko podtaknemo. Če še nismo obrezali ribeza, kosmulje, lahko to storimo zdaj. Izrezujemo le starejše veje. 

Čas je za presajanje vseh grmovnic. Pognojimo jih s kompostom ali gnojem.

Trajne začimbnice (npr.: lovor, majaron, zajbel, sivka) lahko presajamo ali delimo. Tudi tem namenimo nekaj organskega gnojila. 

V jeseni ne gnojimo s mineralnimi gnojili, ker se hitro razgradijo. Hranilne snovi bi se izprale v globje plasti zemlje in jih rastline ne bi počrpale v celoti.

OPRAVILA NA NJIVAH

Sončno vreme marsikoga zvleče v naravo. Veliko dela je tudi na naših njivah. Potrebno je pospraviti stebla plodovk. Najbolje jih je sežgati. Če jih damo na kompost, se lahko prenesejo bolezni. Najbol trdovrata je paradižnikova plesen.
Vse pogostejše so jutranje slane. Poberemo brokoli in zelje, spravimo buče pod streho. Te rastline slabo prenašajo zmrzal in slano. Jesenske solate in radiče, špinačo, rukolo prekrijemo s kopreno. Ob vlažnem vremenu moramo paziti na polže, ki se zelo radi zadržujejo pod kopreno.
Prazne njive pognojimo in preorjemo. Zemlja bo rahlejša, če preorana zmrzne.