POROVA MUHA

V tem času ko cvetijo češnje postane aktiven tudi prvi rod porove muhe. Na čebulo, por in česnik zalega jajčeca. Ta se razvijejo v žerke, ki potujejo iz listov proti koreninam. V rastlinah naredijo rove. Take rastline se normalno razvijajo. Ko pa jih poberemo, nam v shrambi hitro zgnijejo.

Po naših izkušnjah muha spomladi najraje napade čebulo. Na česniku je še nismo zasledili, por pa je v tem času še premajhen in ga raje napade drugi rod muhe. Ko opazimo, da se listi čebule zvijajo in niso več čvrsti, je to prvi znak. Čebulo poškropimo tri dni zapored s čajem iz rabarbarinih listov. Preventivno pa lahko čebulo prekrijemo z vrtno kopreno za čas cvetenja češenj. Ko jo bomo odkrili, bo poležena, a se bo kmalu naravnala in lepo rastla naprej.

  

PODMLADEK V HLEVU

Tudi v hlevu je pomladi živahno. Število naših govedi se iz tedna v teden povečuje. Od sredine marca naše krave telijo. Ker so bile naravno osemenjene na pašniku, nimamo točnega datuma telitve. Zato je treba krave dobro opazovat. Vimena so najbol reprezentativni del v tem primeru. Ko prihaja čas telitve se ta večajo in postajajo bol trda. Razgibanost in kondicija krav vplivata na težavnost telitve. Naše v večini primerov to opravijo same. Po telitvi krava poliže tele. Pravimo, da ga umije. Potem mu pomagamo pri prvem sesanju mleka. Tele mora dobiti prvo mleko od svoje matere, drugače je velika verjetnost, da pogine. Že po uri ali dveh se tele že samostojno sprehaja in najde med vsemi živalmi svojo mamo.

SAJENJE SADNEGA DREVJA

Sadno drevo nam lahko krasi vrt ali okolico hiše. Še ta mesec je čas, da ga posadimo. Sadiko lahko kupimo v bolje založenih kmetijskih trgovinah. Če pa želimo kvalitetnejšo sadniko, se odpravimo v drevesnico. 

Pred sajenjem sadiko za eno uro namakamo v vodi, da se rehidrira. Potem njene korenine namočimo v mešanici gnoja, ilovice in sirotke. Tako bo hitro dobila vsa potrebna hranila.

Skopljemo luknjo s premerom 1 meter in globino 60 centimetrov (Luknjo je najbolje skopati že jeseni, da čez zimo premrzne). Vanjo položimo nekaj hlevskega gnoja. Na gnoj damo obrnjeno travno rušo in malo zemlje. Nanjo postavimo mrežo proti voluharjem in vanjo nasujemo malo zemlje. Nato položimo sadiko in kol za oporo in ju zasujemo z zemljo. Mrežo na vrhu stisnemo in zavežemo. Nato luknjo zasujemo z zemljo pomešano z mineralnim gnojilom. Paziti moramo, da sadiko posadimo enako globoko, kot je bila v drevesnici. Cepljeno mesto naj bo približno 8 centimetrov nad zemljo. Sadiko privežemo za kol in jo obilno zalijemo. 

OBNOVIMO SADOVNJAK

Trgovske police nam ponujajo veliko vrst sadja skozi vse leto. Ob nakupu takega sadja pa smo velikokrat razočarani. Sadje je zelo ušečno za naše oko. Vendar ko ga ugriznemo in prežvečimo, se velikokrat zgrozimo, saj okus ne odraža svoje oblike. 
  
Imeti dobro, neškropljeno sezonsko sadje so sanje marsikaterega človeka. Tega dejstva se iz leta v leto vse bol zavedamo. Na naših travnikih je veliko starih ali opuščenih dreves. Tiste, ki še rodijo je smiselno obrezati. Najprej porežemo vse suhe veje in tiste, ki so v slabem stanju. Mlade poganjke upogibamo, da nam tvorijo lepo krošnjo. Pri rezi je dobro upoštevati najugodnejši čas za posamezno vrsto sadja. Aktinidije obrezujemo v popolnem mirovanju ali ob cvetenju. Ob koncu zime obrezujemo jablane, hruške, slive. Ko češnja zacveti tvori rodne pogače in jo v tem času lažje obrežemo. Orehe v avgustu le malenkostno obrezujemo in pomlajujemo le tiste, ki je starejši od sedmih let. 

Drevesa, ki propadajo, požagamo in nadomestimo z novimi. Pri tem upoštevamo, da na isto mesto ponovno ne sadimo enake vrste sadja. Če sadimo enako vrsto sadja na isto mesto, nam bo ta počasneje rasla in slabo rodila.