TESTIRANJE KALJIVOSTI SEMEN

Marsikdo si sam pridela kakšno seme. Preden ga posejemo na vrt je dobro, da preverimo njegovo kaljivost.

Preizkus napravimo po naslednjem postopku:

Na krožnik postavimo mokro servieto. Nanjo razprostremo semena in si na papir zapišemo imena semenk. Pokrijemo z dvema plastema mokrih serviet. Vse skupaj damo v polivinilo vrečko in postavimo na kuhinjsko okensko polico. Čez dva dni vzamemo krožnik iz vrečke in odmaknemo zgornji dve servieti. Preštejemo koliko semen je skalilo in si zabeležimo. Če še niso vsa skalila jih pokrijemo in damo nazaj na okno. Uspešnost kaljenja preverjamo vsak dan. 

S tem poskusom izvemo % kaljivosti našega semena in ugotovimo kako dolgo nam kali. Če seme kali zelo počasi je njegova kvaliteta slaba in bo kmalu upadla. Če pa kali hitro, je v dobri kondiciji.

KOLOBAR

V teh zimskih dneh večina naših obdelanih površin počiva. Sedaj imamo čas, da premislimo kako bomo zapolnili gredice naslednjo sezono. Če na isto gredico sadimo prepogosto isto vrsto zelenjave, pride do enostranske porabe hranil in zasičenja tal z rastlinskimi izločki. To pa močno vpliva na zdravje naših rastlin.

Če je naš vrt že izčrpan ga zasejemo z ržjo. Ta naredi globoke korenine in izboljšuje založenost zemlje s hranili. Ko zraste jo pokosimo in uporabimo za zeleno gnojenje. 

Za dobro rast upoštevamo štiriletni kolobar. Vrt razdelimo na štiri poljine: list, korenina, plod, cvet. 

Na poljino list zasejemo rastlini, ki oblikujejo liste: solata, redič, špinača, kapusnice...

Na poljino korenina zasejemo rastline, ki oblikujejo korenino: repa, korenje, redkev, krompir...

Na poljino plod zasejemo rastline, ki oblikujejo plod: paradižnik, paprika, buče, kumarice, fižol...

Na poljino cvet zasejemo rastline, ki oblikujejo cvet: cvetača, brokoli, cvetlice.... Če pa nimamo dovol rastlin, ki bi tvorile cvet, lahko zasadimo krompir.

Naslednje leto pomaknemo gredice za eno naprej, tako da v petem letu pridemo spet na prvo gredico.

IZPOSTAVIMO SEMENA UGODNIM IMPULZOM V ČASU SVETIH NOČI

Domača semena so se lepo posušila, Skrbno jih očistimo in ločimo slabša od dobrih. Dobra semena spravimo v steklene kozarce ali glinene posode. Med 24 decembrom in 6 januarjem jih izpostavimo mrazu in zemlji. V ta namen smo skopali primerno jamo. Vanjo bomo položili posode s semeni. Jamo bomo pokrili s slamo ali lesom in zemljo. Med tem časom dobijo semena impulze, ki so pomembni za razvoj rastlin.

TELETA

Na pašnikih je zmanjkalo trave. Zato so se naše živali vrnile v hlev. Sedaj je čas za selekcijo in oddajo živali.  

Tri teleta, približno pol leta stara, iščejo nove lastnike. Dva sta bikca, ena je jenica. Cena je po dogovoru. 

SADNO DREVJE

Velikokrat se zgodi, da nam divjad poškoduje mlada drevesa. Če nam jih polomi ali obgloda, je bil ves naš trud zaman. Saj taka drevesa ne bodo več rasla. Zato jih moramo zaščitit. Najbol učinkovita zaščita je žična ograj. Dokler so drevesa majhna, lahko vanjo ovijemo vsako posebej.

Druge varante so še, da obesimo goveji loj ali človeške lase v neposredni bližini drevesa. Lahko pa jih premažemo z mešanico apna, vode in govejega gnoja.

ŠPARGLJI V JESENI

Spomladi smo na gredico prvič posadili šparglje. Čez poletje so lepo zrasli. Vsak grmiček je pognal po 4-5 stebel. Ob slabem vremenu in nižjih temperaturah so začeli veneti. Grmičke porežemo. Enoletne korenine špargljev so pri vrhu in bi čez zimo lagko zmrznile. Zato gredico zasujemo z zemljo.

 

GRMOVNICE IN TRAJNICE

Še je čas, da obrežemo naše grmovnice. Malinam porežemo vse olesenele in slabe poganjke. Če so pregoste jih redčimo. Odrezane poganjke lahko podtaknemo. Če še nismo obrezali ribeza, kosmulje, lahko to storimo zdaj. Izrezujemo le starejše veje. 

Čas je za presajanje vseh grmovnic. Pognojimo jih s kompostom ali gnojem.

Trajne začimbnice (npr.: lovor, majaron, zajbel, sivka) lahko presajamo ali delimo. Tudi tem namenimo nekaj organskega gnojila. 

V jeseni ne gnojimo s mineralnimi gnojili, ker se hitro razgradijo. Hranilne snovi bi se izprale v globje plasti zemlje in jih rastline ne bi počrpale v celoti.